Možna vprašanja

Večina vprašanj delodajalca je namenjena temu, da ugotovi, kaj lahko naredite zanj in kako boste koristili podjetju. Na vprašanje poskušajte odgovoriti tako, da ga pojasnite s primeri, situacijo, vašim ravnanjem, dosežki, rezultati. To pa naredite lažje, če ste se prej pripravili.

Včasih delodajalci postavljajo tudi manj prijetna vprašanja in vprašanja, za katera v prvem trenutku ne veste, čemu služijo. To vas lahko zmede in ne veste, kako odgovoriti, ali pa je vaš odgovor slab. Temu se lahko vsaj deloma izognete, če takšna vprašanja pričakujete in že prej razmišljate o možnem odgovoru. Odgovor na katerega od predvidenih vprašanj si lahko tudi zapišete. Pisanje vas pripelje do tega, da pripravite konkreten odgovor. Če je odgovor zapisan, boste lažje presodili, ali je treba še kaj dodati, spremeniti.

Če presodite, da je kakšno vprašanje neprimerno ali celo s pravnega vidika sporno, lahko odgovor tudi zavrnete: »Nisem prepričan/a, zakaj je odgovor na to vprašanje bistven. Mi lahko pojasnite, v kakšni povezavi je to z delovnim mestom?«. Ali preprosto rečete le: »Na to vprašanje ne želim odgovoriti.« Seveda si lahko delodajalec to razlaga po svoje. Mogoče bo to celo vplivalo na njegovo končno odločitev, vendar je popolnoma vaša odločitev, kako ravnati v primeru neprijetnih vprašanj.

Vprašanja o šolanju in izobraževanju
Vprašanja o delovnih izkušnjah
Druga pogosta vprašanja
Manj prijetna vprašanja
 

Vprašanja o šolanju in izobraževanju

Katero šolo/fakulteto ste zaključili?

• Da začne z lažjim vprašanjem, lahko delodajalec to vprašanje uporabi za uvod v razgovor.
• Za konkretno delovno mesto se lahko zahteva točno določena izobrazba, lahko pa delodajalec razširi to zahtevo na več vrst izobrazbe ali celo na široko področje.
• Po drugi strani mu lahko v ozadju pomeni odgovor veliko več. Obstaja veliko šol in fakultet, ki pokrivajo isto področje. Delodajalec ima lahko izdelano mnenje o težavnosti in kakovosti dela neke izobraževalne ustanove. Iz tega si potem ustvarja sliko o vaših znanjih in pridobljenih kompetencah pri izobraževanju.
• Če velja splošno mnenje, da je določena šola ali fakulteta manj zahtevna, je odgovor na to vprašanje dobro že v naprej razširiti s kakšnim dodatnim pojasnilom, ki bi delodajalca prepričalo, da zaradi tega niste nič manj primeren kandidat.

Kakšni so bili razlogi za izbiro izobraževalnega programa?

• Delodajalca zanima, ali ste izbrali program zaradi interesa in veselja do te smeri, ali je bil to izhod v sili, npr. omejitev vpisa na drugih programih, manj zahteven program, bližina doma ipd.
• Delodajalec si skuša ustvariti sliko o vaših zanimanjih, veselju do določene smeri, motivaciji, tudi sposobnostih.

Katere predmete ste imeli najraje/najmanj radi?

• Delodajalec skuša sklepati na vaše interese in splošne ter specifične sposobnosti v povezavi z zahtevnostjo predmeta. Na primer, pri kemiji so pomembne numerične in analitične sposobnosti.
• Predmet vam je bil všeč, ker učitelj oziroma predavatelj ni bil zelo zahteven.
• Zelo vam je bil všeč predmet, ki ponuja določena znanja in kompetence, ki so osnova za opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu.
• Razmišljajte o teh vidikih, ko pripravljate vaše odgovore.

Kakšno je bilo vaše povprečje glede na sošolce?/ Koliko napora ste vlagali v učenje?

• Delodajalec skuša sklepati na vaše sposobnosti in motivacijo tudi s temi vprašanji.
• Ocenjuje razmerje sposobnosti in vložen trud. Vlagali ste veliko časa in energije. Ste ob tem imeli tudi zelo dobre ocene ali ste se kljub vloženi energiji in času komajda prebijali naprej?
• Za šolanje bi lahko rekli, da ste ga zaključili »z levo roko«. To lahko kaže, da imate visoke sposobnosti. To je za delodajalca pogosto pozitivna informacija. Vendar bo ob tem morebiti začel razmišljati o vaši motivaciji, razvitih učnih in obenem delovnih navadah, vaši pripravljenosti za delo, zavzetosti za dosego rezultatov …
• Tudi če je kaj, kar vas na prvi pogled ne predstavi v najboljši luči, lahko s primernim odgovorom in dodatnim pojasnilom spremenite vtis. Na primer, vaše ocene niso bile najboljše v primerjavi s sošolci, ste se pa ves čas šolanja aktivno ukvarjali s športom, imeli veliko treningov in tekem. Informacija, prikazana na tak način, ponuja drugačen vtis.

Ste v času šolanja/študija prejeli kakšna priznanja, nagrade?

• Iz dosežkov delodajalec lažje sklepa tudi na vaša znanja, kompetence, motivacijo …
• Delodajalcu je treba določene lastnosti podkrepiti s primeri, rezultati, dosežki. Tukaj je vaša odlična priložnost, da prikažete svoje kompetence.

Ste se ukvarjali s kakšnimi izvenšolskimi dejavnostmi?

• Če niste imeli nobenih, si lahko delodajalec razlaga, da vam je šolanje jemalo veliko energije in lahko posredno sklepa na vaše sposobnosti.
• Iz aktivnosti morda sklepa tudi na vaše druge značilnosti in kompetence, npr. uspešen športnik – tekmovalnost, energija, lahko tudi sodelovanje z drugimi, če gre za skupinski šport …
• Sklepi, ki jih naredi delodajalec, niso vedno tudi pravilni. Pomagajte mu z ustreznimi odgovori.
   

Vprašanja o delovnih izkušnjah

Kakšne so vaše dosedanje delovne izkušnje (zaposlitve, študentsko delo, prostovoljno delo …)?

• Ne omejite se zgolj na zaposlitve in delovne izkušnje, ki izhajajo iz njih. Pripravite odgovor, ki bo vključeval vse ostale aktivnosti in izkušnje, ki jih lahko povežete z zahtevami delovnega mesta. Dopolnite odgovor tako, da prikažete prenosljivost kompetenc – kako nekaj naredite tam in kako si lahko s tem pomagate tukaj. Primeri:
  • Če se pričakuje delo v skupini, je lahko pozitivna informacija tudi to, da ste gasilec.
  • Delovno mesto predpostavlja delo z otroki, mladino. Bili ste voditelj plavanja v šolskih kolonijah, več let ste čuvali sosedove otroke …
  • Zanimate se za delo, ki zahteva neke tehnične sposobnosti, spretnosti rokovanja z orodji in stroji. Doma radi popravljate stvari, ste si naredili ljubiteljsko delavnico?

Kakšne delovne naloge ste opravljali? Kakšne so bile vaše odgovornosti?

• Pri opisu bodite čim bolj konkretni. Navedite posamezne delovne naloge. Podkrepite odgovor s primeri, dosežki. Prikažite svoje kompetence, kako ste nekaj opravili. Zavedajte se, da kompetence spoznamo šele skozi dejavnosti, aktivnosti v različnih situacijah, tako delovnih kot drugih življenjskih.

Kakšni so bili vaši dosežki v prejšnjih zaposlitvah?

• Pripravite si nekaj primerov. Razložite dosežke z vidika koristi za prejšnje podjetje: povečanje denarja, zmanjšanje stroškov in časa, izboljšanje kakovosti, kreativno reševanje problemov, pridobivanje kupcev, izboljšanje učinkovitosti ... Pokažite tudi motiv, ki vas je pri delu vodil.
• To vprašanje hitro razkrije, če se niste pripravili, ali če nimate ustreznih izkušenj.

Kaj vam je bilo najbolj/najmanj všeč? S katerimi stvarmi ste bili zadovoljni/nezadovoljni?

• Pri pozitivnih stvareh razložite kaj in zakaj. Ob tem razmišljajte, kako je to v povezavi s tem delovnim mestom.
• Če zelo izpostavljate, da uživate v individualnem delu, to delovno mesto pa zahteva timsko delo, si lahko delodajalec to razlaga kot oviro.
• Pri izražanju nezadovoljstva pazite, da vas ne zanese v pretiran negativizem in kritiko.

Kakšni so bili razlogi za menjavo zaposlitve?

• To vprašanje lahko razkrije tudi vaše šibke točke, ranljivost ali pretekle napake. Odvisno je tudi od razloga, ali je bilo po vaši krivdi, ali na to niste imeli vpliva .
• Pomembno je, da ne glede na razlog o tem govorite iskreno in objektivno. Čeprav vas lahko razlogi negativno vznemirjajo, ne pustite, da vas prevzamejo čustva. Ne bodite pretirano kritični niti do sebe niti do drugih oseb.
• Povejte, kaj ste se naučili in kaj lahko morda drugič naredite drugače, da ne bi prišlo do istega razloga. Takšen pristop kaže čustveno zrelost.

Kakšen je bil vaš dohodek na prejšnjih delovnih mestih?

• Smiselno je, da iskreno odgovorite na to vprašanje. Po potrebi ustrezno pojasnite tudi morebitno odstopanje od običajnih plač na podobnih delovnih mestih, če je šlo za značilnost vaše predhodne organizacije, npr. neuspešnost podjetja, sistem napredovanja in nagrajevanja ...

Druga pogosta vprašanja

Povejte kaj o sebi!

• Zelo pogosto vprašanje. Oblikujte kratek opis sebe in zakaj ste takšni. Ne govorite kar tja v tri dni. V okviru te kratke predstavitve opišite tudi nekaj najbolj ključnih lastnosti, ki se navezujejo na zahteve in potrebe delovnega mesta in delodajalca.

Kakšne so vaše prednosti?/ Zakaj bi bili po vašem mnenju uspešni na tem delovnem mestu? / Zakaj naj bi zaposlili ravno vas? / Kako so vaše dosedanje izkušnje in šolanje povezani z opravljanjem tega dela?

• Za uspešno odgovarjanje na ta vprašanja je nujno poznavanje delovnega mesta in podjetja ter hkrati lastnih znanj, veščin, interesov, značilnosti in kompetenc.
• Najprej pomislite na zahteve delovnega mesta in vaše bodoče delovne naloge, če vas zaposlijo. Odgovor oblikujte tako, da z njim pokrijete zaželen delovni stil, rezultate, ki se od vas pričakujejo, in ustrezno stališče do dela in podjetja.
• Opišite nekaj konkretnih situacij, kjer so te lastnosti še posebej prišle do izraza! Prikažite svoje kompetence in predhodne dosežke ter kako ste to dosegli.
• V odgovor lahko vpletete tudi, zakaj mislite, da je organizacija dobra, in da želite delati za organizacijo, kot je ta.

Katere so vaše šibke točke?

• Odgovor, da nimate nobenih, ni ustrezen. Lahko kaže na nekritičnost.
• Bolje je priznati nekatere šibke točke, za katere menite, da jih lahko izboljšate. Obenem že predstavite, kako jih boste izboljšali. Če sami tega ne boste povedali, vas lahko hitro čaka dodatno vprašanje: »Kaj delate, da bi to izboljšali?«
• Seveda bo delodajalec previden, če gre za šibke točke na področjih, ki so za delovno mesto zelo pomembne.
• Vsekakor mora biti tudi vam v razmislek, če ugotavljate, da ste šibki pri najpomembnejših zahtevah. Na tem mestu morate že sami imeti dobro izdelan in seveda realen načrt, kako boste to spremenili.

Ali ste pripravljeni delati tudi več, kot je običajni delovni čas?

• Zaradi sprememb v svetu dela so tudi delodajalci soočeni s potrebo velike produktivnosti, bolj pospešenega in intenzivnejšega dela, projektnega dela ipd. Zato jih zanima, kako jim bo kandidat pomagal doseči zastavljene rezultate in cilje tudi v zelo kratkih rokih.
• Verjetno je smiselno, da ste iskreni do sebe in delodajalca. Ne obljubljajte, da boste delali zunaj delovnega časa, če tega ne nameravate. Obenem pa pazite, kako to informacijo posredujete delodajalcu.
• Če so opravljeno delo in druge obveznosti, ki jih imate zunaj dela, za vas enako pomembni, to povejte, npr.: »Odvisno od situacije. Če je kriza, je pomembno, da je delo opravljeno v roku in v skladu s pričakovanji. Takrat sem pripravljen/a tudi za nekaj časa podaljšati delo. Sicer pa se trudim ohraniti ravnovesje med svojim delom in socialnim ali družinskim življenjem.«

Kje se vidite čez 5, 10 let?

• Res je težko napovedati, kaj se bo takrat dogajalo. Najlažje bo, če opišete vrsto situacije, v kateri bi želeli biti, in ki vam omogoča razvijanje tega, v čemer ste dobri. Dobro je, če imate neki okviren načrt, obenem pa pokažete tudi prilagodljivost.
• Delodajalca zanima, ali imate postavljene cilje; kako visoki so vaši cilji; ali vaši dolgoročni načrti vključujejo delo pri njih; kako resno jemljete delo v nj podjetju; kakšno zrelost, neodvisnost, motivacijo in samorazvoj kažete … Vprašanje vam ponuja možnost, da uporabite informacije o podjetju, njihovih načrtih, viziji in delovnem mestu.
• Če iz vašega odgovora delodajalec naredi zaključek, da kažete premalo lastne pobude, ali da niste vešči dolgoročnega načrtovanja, delovno mesto pa to zahteva, bo delodajalec na takšen odgovor zelo pozoren.

Kaj lahko poveste o naši organizaciji?

• To je zelo pogosto vprašanje. Delodajalci pričakujejo, da ste se o njih in njihovem podjetju pozanimali.
• Če vaš odgovor tega ne odraža, si lahko pokvarite še tako dober vtis, ki ste ga uspeli do tega trenutka narediti.

Zakaj bi želeli delati pri nas?

• Večina delodajalcev želi zaposliti nekoga, ki se zanima za njihovo podjetje in delovanje.
• Želijo videti, kakšen bi bil vaš doprinos, kako se boste vživeli v vlogo, za katero iščejo novega sodelavca.
• Če niste opravili predhodnega raziskovanja podjetja, bo najverjetneje to razbrati v vašem odgovoru.

Opišite primer, ko ste doživeli težavo/konflikt in kako ste ga razrešili?

• Nikakor ne izpostavljajte, kako so nekateri ljudje, vaši sodelavci ali nadrejeni, težke in konfliktne osebe. Delodajalca zanima, ali lahko kljub konfliktom in težavam nadaljujete odnos, sodelovanje, delo. Zanima ga, ali vas pri tem zaslepijo močna čustva, ki so s tem povezana in bo zato nadaljnje sodelovanje oteženo ali celo onemogočeno.
• Iz takšnih vprašanj delodajalec sklepa na vaše medosebne kompetence, kompetence za timsko delo, samokontrolo in zrelost v vedenju.

Kako ste se razumeli s prejšnjimi sodelavci, vodji?

• Za delodajalca je zelo pomembno, kako se boste vključili v obstoječ kolektiv, kako znate reševati konfliktne situacije, kako se ob vas počutijo drugi.
• Tudi če se niste razumeli z njimi, o njih ne govorite slabo, z jezo ali celo zaničevanjem.
• Pomembno je, da kljub morebitnim zelo negativnim izkušnjam predelate čustveno napetost, ki se lahko pojavi, tudi če samo pomislite nanje. Prikažite, kaj ste se iz teh odnosov naučili.
• Prevzemite tudi odgovornost za lastno vedenje in delo pri odpravljanju lastnih napak.

Povejte mi o velikem izzivu ali težavi, s katero ste bili soočeni.

• Izogibajte se izbiri situacij z negativnim izidom in zelo čustvenimi vsebinami.
• Poskušajte najti primer, ki ga lahko povežete z delom.
• Priložnost imate dokazati, da lahko dosežete rezultate tudi v težkih situacijah.

Katera je vaša zadnja prebrana knjiga?

• Ne izmišljajte si odgovora. Lahko se zgodi, da delodajalec pozna knjigo, ki jo navajate. Če je v resnici niste prebrali, se boste znašli v zadregi.
• Če že dolgo niste prebrali knjige, razložite, zakaj. Katere druge obveznosti imate, s katerimi drugimi dejavnostmi se ukvarjate ...
• Naj vam ne bo nerodno, če sodi knjiga med lahko branje. Znati morate razložiti, zakaj ste jo izbrali in kaj ste od nje dobili.
• Delodajalec vas poskuša s takšnimi in podobnimi vprašanji spoznati z drugega vidika. Iz odgovora poskuša sklepati na vaše interese, stališča, razmišljanja, čustva, razgledanost ...

Kakšno plačo pričakujete?

• Dobro se je že prej pozanimati, kolikšna je običajna plača za takšno delovno mesto in glede na kvalifikacije zaposlenih.
• Postavite si realen okvir pričakovane plače. Smiselno je opredeliti razpon od-do.

Kako bi rešili ta konkreten problem? / Kaj bi storili, če bi…? Delodajalec opiše neko situacijo ...

• Ta tip vprašanj vam omogoča predstaviti izkušnje in kompetence, ki so pomembne za konkretne situacije na tem delovnem mestu.
• Že vnaprej razmislite, kakšne zahteve izhajajo iz konkretnega delovnega mesta. Poskušajte si sami zamisliti probleme in situacije, ki bi jih delodajalec lahko postavil.
• Dobro poslušajte navodila in po potrebi postavite dodatna vprašanja za razjasnitev naloge ali situacije. Nato odgovorite oziroma opravite aktivnosti, če gre za prikaz izvedbe. Pomembno je, da znate čim bolj konkretno opisati vaše korake in delovanje za reševanje problema.
   

Manj prijetna vprašanja

Odločitev glede odgovarjanja na spodnja in njim podobna vprašanja je vsekakor vaša. Razmislite, zakaj delodajalca določena stvar zanima in se nato odločite, kako boste ravnali. Imate več možnosti: lahko odgovorite na vprašanje ali na različne načine zavrnete odgovor. Smiselno pa se je izogniti obrambnim reakcijam, obsojanju in kritičnosti.

Primeri vprašanj:

• Kaj ste po veroizpovedi?
• Ali pripadate etnični manjšini? Kateri?
• Koliko otrok imate/boste imeli?
• Kdaj načrtujete družino?
• Kdo bo skrbel za otroke, ko bodo bolni?
• Kako bodo vaše zdravstvene omejitve vplivale na opravljanje dela?
• Ali kadite? Ali pijete alkohol, kadite »travo«?

V skladu z zakonsko osnovo velja, da morajo delodajalci tako zaposlenim kot tudi iskalcem zaposlitve zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, vero, spolno usmerjenost, družinsko stanje in še nekatere druge okoliščine. Neprimerno obravnavanje in diskriminacija zaradi omenjenih osebnih okoliščin sta prepovedana.