Opravila in naloge
- Njegovo delo pri predstavi se začne z uvodno vajo, kjer sta prisotna tudi dramaturg in lektor. Režiser na uvodnih vajah predstavi, kako si je igro zamislil, kaj pričakuje od ekipe, lektor pa pove način govora.
- Zatem se začnejo bralne vaje, ki trajajo približno štirinajst dni. Bralci berejo svoja besedila, šepetalec pa jih posluša in gleda, kako berejo. Ob tem dobi občutek za njihov način govora.
- Za šepetalca je pomembno, da stavke naglašuje tako kot igralci. Če kdo izmed igralcev na bralnih vajah manjka, na njegovo mesto vskoči šepetalec.
- Za bralnimi vajami nastopijo aranžirke, vaje, pri katerih režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje. Tu ima šepetalec veliko vlogo, ker igralci besedila še ne znajo na pamet.
- Šepetalec govori besedilo, igralci pa za njim ponavljajo. Skozi vaje je ta vloga vedno manjša in do premiere naj bi igralci že samostojno govorili svoje besedilo brez pomoči šepetalca.
- Vendar je šepetalec tudi na predstavah v nenehni pripravljenosti, saj mora igralcu, če pozabi besedilo, takoj priskočiti na pomoč. Na vajah šepetalec govori glasno, na predstavah pa lovi razmerje med tem, da ga slišijo igralci, občinstvo pa ne.
- Svoje delovno mesto ima tik ob zavesi na levi strani odra, če gledamo na oder iz dvorane. Tam ima stol in luč, s katero si pomaga pri branju besedila.
- Delo šepetalca ni enolično, saj je vsaka predstava drugačna, prav tako ekipa, s katero sodeluje. Uspešnost dela se meri predvsem s pohvalami oziroma grajami igralcev in režiserja po končani predstavi.
- Težje je delati pri predstavi, kjer je veliko besedila, veliko vlog in kjer dialog med igralci poteka hitreje.
Šepetalec svoje delo opravlja le v gledališču. Lahko sodeluje tudi pri filmu, vendar to vlogo tam navadno opravlja asistent režije. V operi je šepetalec operni pevec.
Glavni delovni pripomoček šepetalca je knjiga z besedilom predstave. Poleg tega sta nepogrešljiva tudi svinčnik in radirka, saj si šepetalec med vajami zapisuje različne opombe, kot so pavze, igralčev način in melodija govora ter njegovi gibi, glasba in osvetlitve.
Storitev, ki jo šepetalec izvaja, je prišepetavanje gledališkim igralcem in pomoč pri učenju besedila.
Znanja in spretnosti
Poklic šepetalca zahteva srednješolsko izobrazbo. Pri tem je zaželena splošna razgledanost, še posebej na kulturnem področju. Šepetalcu tudi vloga psihologa ni tuja, saj mora za lažje opravljanje dela poznati osebnostne značilnosti igralcev.
Šepetalec potrebuje dober vid, saj dela v temačnem okolju pod umetno svetlobo. Poleg tega mora biti dober opazovalec, pomembna je tudi močna koncentracija. Med predstavo je ves čas pozoren na besedilo in na dogajanje na odru. Za šepetalca je zaželeno, da ima dober spomin, saj si mora zapomniti gibe in besedilo igralcev. V nekaterih gledališčih ne more biti močnejše postave, saj je njegov prostor ob odru precej majhen. Šepetalec ima dober sluh, ne sme pa imeti govornih motenj.
Šepetalec se prilagaja režiserju, igralcem in igri sami. Po drugi strani pa je odločen, da ga igralci poslušajo in svojega besedila ne govorijo po svoje. Šepetalec ima rad delo z ljudmi, saj je z njimi v stiku večino svojega delovnega časa. Za uspešno delo mora dobro poznati igralce, njihove osebnostne značilnosti in način igranja. Pri tem poklicu je zaželeno, da šepetalca zanima kultura, še posebej literatura, saj med svojim delom prebere veliko dramskih besedil.
Razmere za delo
Šepetalec ima deljen delovni čas. En del vaj običajno poteka dopoldne, drugi del pa v večernem času. Če je v gledališču zvečer predstava, dopoldanske vaje trajajo do poznega popoldneva. Dela tudi ob sobotah, nedelje pa so navadno proste. Med letom ima na voljo le nekaj dni dopusta. Poleti, ko se gledališka sezona zaključi, ima kolektivni dopust. Šepetalci z igralci odhajajo tudi na gostovanja.
Na odru se lahko zgodi veliko nepredvidljivih stvari, zaradi katerih pride do poškodb. Delovno mesto šepetalca je namreč pod reflektorji, nad njim in ob njemu so postavljene kulise in celotna scenografija, ki se lahko tudi podre. Pri delu lahko pride do okvare oči, saj šepetalec dela le ob umetni svetlobi. Zaradi sedenja ter nenehnega izmeničnega gledanja v knjigo in na oder so prisotne tudi bolečine v križu in zgornjem delu hrbta.
Predvidena izobrazba
Poklic šepetalca zahteva srednješolsko izobrazbo.
Druge informacije
Portal slovenskega gledališča
Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.