Opravila in naloge
- Založnik lahko dela v založbi, ki je samostojno podjetje, kjer mora opravljati vse poslovne funkcije. Ali pa dela v založbi, ki ima veliko programov, kjer izvaja le ožje funkcije založništva.
- Vsekakor pa so v vsaki nalogi zajete štiri osnovne stopnje založnikovega dela:
- raziskovalna in razvojna
- plansko-pripravljalna
- izvršna in
- analitično-obračunska stopnja.
- Vsaka založba ima svojo programsko usmeritev. Zato založnik najprej ugotovi, ali ponujeno delo sodi v programski okvir založbe, kakšen je obseg dela, kakšna naj bi bila cena in ali ima založba finančne možnosti.
- Potem preveri, ali obstajajo tehnične možnosti za tiskanje v določenem času, kakšni so pogoji za uspešno prodajo ter kolikšno je tveganje na trgu.
- Od tod dalje je založnikovo delo redakcijska priprava rokopisa za tisk.
- Založnik delo natančno prebere, nato ga da v recenzijo ali v strokovno oceno.
- Če je delo prevod, mora poznati izvirnik, da lahko presodi kakovost prevoda, ki mora ustrezati izvirniku, njegovi umetniški vrednosti in jeziku.
- V tesnem sodelovanju z avtorjem izdela zamisel o ilustraciji, fotografijah in drugih prilogah ter o naslovu.
- Tako pripravljeno delo uvrsti v založniški program, ki mora vsebovati: naslov dela, avtorja in prevajalca, ilustratorja, kratko vsebino dela in recenzijo.
- Nato pripravi avtorsko pogodbo za avtorja, ilustratorja, likovno-tehničnega oblikovalca in lektorja. Izbere tiskarno in z njo sklene pogodbo.
- Sledi določitev izdaje, višina naklade in določitev cene, proizvodne, lastne in cene na drobno.
- Če je delo širšega družbenega pomena, izdela predlog za subvencijo ali so-založništvo.
- Po lektoriranju, uredniških in avtorskih korekturah odda rokopis v likovno-tehnično ureditev.
- Nato sestavi uvodno besedilo, spremno besedilo in kolofon.
- Sedaj določi neposredne in posredne prodajne poti, jih finančno oceni ter organizira prodajo.
- Načrtuje in organizira promocijske aktivnosti in oglaševanje, predstavitve, tiskovne konference, sejme, oglase in propagandni material.
- Končna faza založnikovega dela je analiza uspešnosti: finančni uspeh in analiza odmevnosti, kar je osnova za nadaljnje delo in program založbe.
Založnik dela pri:
- izdaji knjig, brošur, slovarjev, enciklopedij, atlasov, zemljevidov, notnih zapisov, elektronskih publikacij na disketah in zgoščenkah
- izdaji časopisov, revij in periodike; pri izdajanju posnetih nosilcev zvočnega zapisa, gramofonskih in laserskih plošč, trakov z glasbenimi in drugimi zvočnimi zapisih
- izdaji fotografij, grafik, razglednic, voznih redov, imenikov, obrazcev, plakatov in umetniških fotografij.
Založnik spremlja domačo in tujo strokovno literaturo in periodiko s področja programske usmeritve svoje založbe. Aktivno sodeluje v strokovnih publikacijah o založništvu in knjigotrštvu ter zbira informacije o novejših izdajah posameznih založb ter o domačih in tujih uspešnicah. Obiskovati in sodelovati mora na knjižnih sejmih, na medzaložniških posvetih ter aktivno živeti v svetu kulture in izobraževanja. Njegovi delovni pripomočki so: računalnik s programsko opremo za obdelavo in urejanje besedil in elektronsko pošto, pravopis in slovarji, leksikoni, enciklopedije, katalogi domačih in tujih založnikov ter njihovi programi izdaj, Zakon o avtorskih pravicah, administrativni dokumenti in obrazci. Programska oprema za računalnike se hitro spreminja, zato spremlja novosti s tega področja in svoje znanje redno izpopolnjuje.
Rezultat založnikovih znanj in spoznanj tržnih potreb je: knjiga, slovar, enciklopedija, časopis, revija, plošča ali drug medijski izdelek.
Znanja in spretnosti
Za opravljanje poklica založnik je potrebna nadpovprečna razgledanost, strokovna univerzitetna izobrazba, aktivno znanje vsaj dveh svetovnih jezikov in obvladanje materinščine. Imeti mora izkušnje in smisel za pisanje in za lep tekoč jezik. Občutljiv mora biti za estetska vprašanja in imeti vsaj osnovna znanja iz umetnosti in oblikovanja. Potrebuje temeljno znanje literature-književnosti, tako domače kot tuje. Pozna terminologijo in tehnologijo grafičnega in likovnega oblikovanja, tiska in ilustracij ter osnove ekonomskih zakonitosti, pravne, finančne, zakonodajne predpise in zakone ter Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Pri delu uporablja računalnik, koristne so izkušnje s programsko opremo za namizno založništvo. Posebno pozornost namenja komuniciranju z avtorji in s sodelavci. Poznati mora psihologijo trženja in propagande.
Pri delu so obremenjene oči, saj založnik večino časa porabi za branje in pisanje. Zaradi pretežno sedečega dela je obremenjena hrbtenice. Ko gre za sistematično spoznavanje nekega dela in za dogovorjene roke pri njegovi izdaji ter odgovornost za finančno in organizacijsko uspešnost založbe, so na preizkušnji tudi psihične sposobnosti.
Založnik je ustvarjalna in raziskovalna oseba, ki jo zanima aktualno družbeno dogajanje, s kritično širino, odprtostjo in posluhom za različne generacijske, miselne, stilne in razvojne tokove. Imeti mora izoblikovano skrb za lep jezik, sposobnost komuniciranja, jasnega izražanja in tekočega pisanja besedil z znatno mero umetniškega občutka. Biti mora vztrajen, natančen in sposoben za timsko delo.
Razmere za delo
Delo je izrazito sedeče, velikokrat dela ob umetni svetlobi in pred računalnikom. Založnik pogosto dela pod stresom, ki ga sprožijo dogovorjeni roki za oddajo rokopisov, promocije in tiskovne konference. V rednem delovnem času se običajno posveča organizaciji dela, razgovorom z avtorji in sodelavci. Udeležuje se posvetov z drugimi založniki in sestankov s tiskarji. Obiskuje in aktivno sodeluje na strokovnih sejmih in razstavah, tako da mora za prebiranje, izbiranje in oceno del včasih porabiti svoj prosti čas.
Zaradi sedečega dela mu preti nevarnost obolenja hrbtenice. Poglobljeno branje in obvezujoči roki so psihična obremenitev, dolgotrajno sedenje pred računalnikom pa slabša vid. Da bi se temu čim bolj izognil, si mora delo dobro organizirati. Zaščiti se lahko s primernim pisarniškim pohištvom in zaščitnimi očali za delo na računalniku.
Predvidena izobrazba
Šole, ki bi posebej izobraževala za poklic založnika, ni. Primerne so visoke strokovne šole in fakultete družboslovne smeri, ekonomije ali umetnostna akademija, ki dajo predvsem temeljna znanja. Ta pa mora založnik ob delu dopolnjevati s strokovnim izobraževanjem na tečajih, s samoizobraževanjem iz literature ali iz prakse, pridobljene v drugih založniških hišah.
Druge informacije
Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.