Osebnostne lastnosti
Delodajalci vedo, da osebnostne lastnosti vplivajo na to, kako se bo zaposleni znašel na delovnem mestu, kako se bo razumel s sodelavci in nadrejenimi ter kako bo opravljal svoje delo. Zato opredelijo, kakšnega človeka potrebujejo za konkretno delo in se na podlagi opazovanja ali meritev odločijo za tistega, ki vnaprej postavljenim zahtevam najbolj ustreza. Osebnostne lastnosti so sicer relativno trajne, vendar se s časom in razvojem posameznika tudi spreminjajo.
Osebnost posameznika v vsakdanjem življenju opisujemo z različnimi pridevniki (Delovni list osebnostne lastnosti), ki opisujejo osebnostne lastnosti. V znanosti pa seveda obstaja mnogo definicij in teorij osebnosti. Poenostavljeno lahko rečemo, da gre za relativno stabilne vedenjske vzorce in čustveno, razumsko ter motivacijsko delovanje posameznika.
Osebnostne lastnosti so pomembne za načrtovanje kariere
Osebnostne lastnosti so povezane s posameznikovimi poklicnimi interesi (Kaj me zanima?), z izbiro poklica (Kaj naj delam?), poklicno uspešnostjo in zadovoljstvom pri delu. To povezanost je upošteval J. Holland, ki je povezal osebnostne značilnosti z izbiro poklica in z zahtevami delovnih mest. Njegov koncept šestih interesnih tipov (Kateri je vaš interesni tip?) nakazuje tudi osebnostne značilnosti ter okolje, s katerim bi se posameznik najbolje ujel.
Pri iskanju zaposlitve delodajalci ne bodo zadovoljni zgolj z naštevanjem vaših lastnosti, zato jih predstavite kot kompetence (Kaj so kompetence?), torej kot sposobnost, da določeno delo dobro opravljate. Predstavite jih v situaciji, v kateri so prišle do izraza, kako so prišle do izraza in katere dosežke so vam omogočile.
O svojih osebnostnih lastnostih razmišljajte:
Kako se ocenjujejo osebnostne lastnosti?
Na osebnostne lastnosti skušamo pogosto sklepati na podlagi opazovanja in si izoblikujemo neko predstavo, ki pa je lahko popačena ali celo napačna. Mnogi delodajalci se tega zavedajo, zato v selekcijske namene uporabljajo tudi delovni preizkus ali posebne osebnostne vprašalnike, ki dajejo objektivnejšo oceno.
S pomočjo Vprašalnika osebnostnih lastnosti lahko sami ugotovite, kakšne so vaše prevladujoče lastnosti, kakšno delovno okolje vam ustreza in kateri poklici so primerni za vas. Vprašalnik sicer ni psihološki test, je pa takšna samoocena zelo primerna za razmislek o sebi.
Bipolarnost in spreminjanje osebnostnih lastnosti
Osebnostne lastnosti so večinoma predstavljene bipolarno, vsaka od njih se razteza od enega do drugega ekstrema (pogumnost – strahopetnost). Večina ljudi pa se nahaja nekje okoli sredine (niso niti izrazito pogumni niti izrazito strahopetni), kar imenujemo normalna porazdelitev osebnostnih lastnosti.
S pomočjo delovnega lista osebnostnih lastnosti (Delovni list osebnostne lastnosti) ocenite, kako močno so posamezne lastnosti izražene pri vas. Tovrstne samoocene vam bodo v pomoč, ko boste ugotavljali, ali ste za določeno delovno mesto primerni ali ne.
Čeprav so osebnostne lastnosti relativno stabilne, to ne pomeni, da se oseba pod vplivom situacije v določenem časovnem razdobju ne more spremeniti.
Osebnostne lastnosti ljudi nikakor ne delijo na dobre in slabe. Dobrih in slabih lastnosti ni, so le take, ki so v nekem poklicu bolj zaželene, v drugem pa manj zaželene.
Primer: Poglejmo natančnost in njen nasprotni pol nenatančnost, površnost. Prevladuje mnenje, da so za delo bolj zaželeni tisti ljudje, ki so natančni. Pri računovodstvu je to sicer res, so pa tudi druga dela, kjer je pretirana natančnost manj zaželena. Voditi neko področje pomeni, da je treba poznati veliko različnih stvari, tukaj pretirana natančnost lahko pomeni izgubljati se v podrobnostih. V konkretnem primeru je pomembnejši pregled nad celoto in smisel za ločevanje bistvenega od nebistvenega.