Opravila in naloge

izdeluje portrete in komercialne fotografije ter fotografije za dokumente;

izvaja posamezne faze v fotografskem procesu: pripravlja prostor, material in tehnično opremo, razvija fotografije, izdeluje fotografije v klasičnem laboratoriju s kemikalijami ali na tiskalniku, računalniško obdeluje fotografije, skenira fotografije, shranjuje fotografije na različne računalniške nosilce podatkov;

pripravlja material za tiskanje;

prodaja foto material in foto opremo;

kot fotoreporter izdeluje fotografije za revije, časnike in druge publikacije.

Fotograf lahko dela kot samostojni obrtnik ali kot uslužbenec v podjetju, npr. v fotostudiu za izdelavo fotografij iz filmov, ki jih prinesejo stranke, v fotostudiu za portretno ali za komercialno fotografijo ali v trgovini s fotomaterialom in foto opremo. Lahko je vodja fotolaboratorija, dela v časopisnem podjetju kot snemalec, laborant ali vodja priprave za tisk, pri filmu, v kriminalističnem oddelku za fotografiranje dokazov ali na sodišču in v medicini, kjer so področja dela mikroskopska fotografija, operacije in rentgen.
Med delovno opremo fotografa sodi:

fotoaparat,

različne vrste objektivov,

dodatni pribor k fotoaparatu, motor, nastavek za večje število filmov, daljinski sprožilec,

stojalo, svetlomer, bliskovni pribor,

akumulatorji, razni filtri, večnamenska prosojna snemalna miza,

povečevalnik,

klasična temnica, korito za razvijanje, obarvana svetila,

sušilne omare za filme, sušilni stroji za foto papirje,

posebni noži za rezanje fotografij in priprave za shranjevanje fotografij in filmov v mape.

V novejših fotostudiih fotografovo delo spremljajo veliki avtomatizirani stroji za celoten postopek izdelave fotografije- računalniško vodeni tiskalniki ali printerji. Printer tu ne pomeni računalniškega tiskalnika, pač pa avtomatiziran stroj, ki sam razvije, fiksira, posuši in nareže fotografije.Tu so v uporabi zmogljivi razvijalni stroji ter zelo zmogljiv grafični računalnik in visoko ločljivi tiskalnik. Materiali, s katerimi dela, so filmi različnih formatov in različnih vrst negativ, dia, color, črno-beli, infrardeči, film za rentgen, kemikalije: razvijalec, fiksir, ojačevalec idr., foto papir za pozitiv fotografije, raznobarvni kartoni za kaširanje fotografij in paspartuji, lepila, samolepilni materiali, posebne barve za ročno popravilo fotografij, računalniški nosilci podatkov, CD-ROM, disketa, "kasete", papir za tisk ali prosojne folije ter mape in kovčki za shranjevanje fotografij in filmov.
Fotografov izdelek je v obliki negativ filma, dia filma, izdelana slika na fotografskem papirju ali foliji, natisnjena s tiskalnikom ali nalepljena na trdo podlago in uokvirjena.

Znanja in spretnosti

Fotograf pridobi temeljno strokovno znanje na srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Za fotografa ni pomemben le trenutek, ko pritisne na sprožilec fotoaparata. Na snemanju se mora najprej dobro pripraviti, pri čemer gre za izbiro pravega mesta za fotografiranje, opreme, izbiro smeri, moči in vrste svetlobe, nato pa še obdela posneto gradivo. Pri klasičnem postopku v temnici uporablja za razvijanje fotografij kemikalije in papir za razvijanje slik. Za pripravo kemikalij potrebuje tudi znanje kemije. Imeti mora smisel za fino tehniko, spretne prste in sproščen odnos do ljudi. Dobrega fotografa odlikuje čut za estetiko, dobra prostorska predstavljivost, razlikovanje barv in barvnih odtenkov in smisel za skupinsko delo. Poklic je primeren za oba spola, za fotoreporterja je pogosto obvezen vozniški izpit.
Opravljanje poklica lahko ovirajo: prizadet vid ali slabše razlikovanje barv, alergije ali preobčutljivost za kemikalije, deformacije prstov in rok in strah pred zaprtim in temnim prostorom za laborante.
Za fotografa so pomembne lastnosti: natančnost in potrpežljivost, prilagodljivost, inventivnost in komunikativnost. Ima sposobnost ločevanja barv, vizualne predstave, smisel za barvne kombinacije in za kompozicijo slike.

Razmere za delo

Razmere za delo fotografa so odvisne od področja, na katerem dela. Fotoreporter pogosto potuje na kraj dogodka, kjer po navodilih urednika časopisa posname dogodek zanimiv za bralce. Zato je njegov delovni čas raznolik in prilagojen aktualnim dogodkom. Fotografira v zaprtem prostoru ali na prostem. Pretežno dela stoje z manjšim fizičnim naporom. Fotograf, ki dela v fotografskem studiu, ima običajen delovni čas, pogosto dela v izmenah. Pri klasičnem postopku razvijanja fotografij je v stiku s kemikalijami, pri digitalnem pa upravlja in nastavlja računalniško vodene programe za izdelavo fotografij. Komercialni fotograf si običajno sam določa delovni čas, pri čemer precej pozornosti posveti dogovorom z naročniki in izvajalci ali s fotomodeli. Snemalec je včasih izpostavljen slabemu vremenu, laborant pa dela pri slabi svetlobi ali v temi.

Izpostavljenost hlapom strupenih kemikalij je navadno kratkotrajna. S predpisano uporabo zaščitnih sredstev se fotograf v temnici lahko izogne poškodbam. Za fotoreporterja lahko pomeni nevarnost delo na višini, v množici ljudi in drugod.

Predvidena izobrazba

Fotograf pridobi temeljno strokovno znanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.

Druge informacije

Fotografska zveza Slovenije, p.p. 4388, 1001 Ljubljana
Višja strokovna šola, Šolski center Srečka Kosovela, Sežana
Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Ljubljana

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.

Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.