Opravila in naloge

• Grafična priprava zajema vse aktivnosti in procese, ki vodijo do končnega produkta- filma, pa tudi same tiskovne forme za vse vrste tiska: tisk s ploskve, visoki tisk, globoki tisk, propustni tisk in digitalni tisk.
• Na področju grafične priprave tiskovne forme, ki se začne s pridobivanjem in sprejemom naročil oziroma s sprejemom delovnega naloga z vsemi potrebnimi tehnološko-tehničnimi podatki, s sprejemom tekstovnih in slikovnih elementov in zrcal, ter se nadaljuje z oblikovanjem, skeniranjem, stavljenjem, prelomom in sestavo kompletne strani (tekst, logotipi, slike, toni in prelivi), osvetlitvijo strani oziroma celotne tiskovne forme na film in se konča z montažo, kopiranjem in razvijanjem tiskovne forme.
• V zadnjem času se računalniško vodena tiskarska tehnika naglo razvija, zato je vsa ta opravila težko zajeti z enim samim pojmom oziroma nazivom.
• Najbolj primeren naziv za to področje grafičnega dela bi bil skenerist- reprograf digitalne priprave, ki najbolje odraža vsa opisana opravila v grafični pripravi. Še pred nekaj leti je bila grafična priprava v tiskarnah strogo ločena na reprofotografijo, stavnico, retušo, montažo in kopirnico.
• Reprofotograf je delal na kamerah, povečevalnikih in analognih skenerjih. Stavec je stavil ročno, strojno in na fotostavnih sistemih. Retušer je ročno popravljal napake na filmu. Montažer je montiral tiskovno formo, kopist pa jo je presnel in razvil.
• Danes v večini podjetij retuše in klasičnega stavka ni več. Skenerist je zamenjal reprofotografa in v večini tudi retušerja. Stavec poleg samega stavljenja naredi tudi prelom in sestavo kompletne strani. Če je izhodna enota osvetljevalna enota velikega formata (B1) ali še več- CTP, je stavec zamenjal tudi montažerja in kopista, zato tudi naziv reprograf digitalne priprave.
• Skenerist pri delu uporablja napravo, ki se imenuje skener (scanner) ali slovensko snemalnik. Uporablja se za snemanje slikovnih predlog. S pomočjo svetlobe, ki se odbija od vsake barve drugače, vsaka svetloba ima različno valovno dolžino, snemalnik različne tone in barve s predloge pretvori v digitalne podatke.
• Ti se spremenijo v uporaben zapis za nadaljnjo obdelavo predlog na različnih računalnikih, kot so MAC, PC in SUN. S pomočjo grafičnih programov za obdelavo slik, npr. Photoshop, slike obdeluje po želji oziroma zahtevi naročnika. Lahko pa se digitalni podatki spremenijo nazaj v svetlobo (lasersko) pri neposrednem osvetljevanju.
• Glavna naloga skenerista je, da različne kontraste in barvne značilnosti posameznih predlog prilagodi glede na vrsto tiska, papirja in tiskarskega stroja.
• Barve na odtisu morajo biti enake barvam na predlogi, zato mora dobro obvladati barvna razmerja. Poznati mora značilnosti tiskarskih barv glede na vrsto tiska, papirja in tiskarskega stroja.
• Pogosto se zgodi, da so predloge zelo slabe: premalo ali preveč osvetljeni diapozitivi in negativi, barvno prevladujoč ton, praske, umazanija, predloge, ki so že bile odtisnjene. Takim predlogam se mora posebej posvetiti.
• Pri tem mora vedeti, koliko se predlogo lahko svetli, temni, odvzame prevladujoč ton oziroma doda komplementarno barvo, koliko se lahko razostri, da ne bo moareja, t.j.svetlikajočih vzorcev na papirju, po drugi strani pa bo še vedno dovolj ostra. Vsa ta znanja skenerist pridobiva s prakso, seveda pa mora imeti tudi dobro znanje teorije.
  
  Tipična dela skenerista so:

• sprejem in pregled tehnološke dokumentacije, pregled, razvrstitev in priprava predlog za skeniranje: enobarvne, večbarvne, odsevne, prosojne, diapozitiv, negativ
• razvrstitev glede na vrsto tiska, glede na kontrastni obseg in barvne specifičnosti: pretemne, normalne, presvetle, prevladujoč barvni ton
• nastavitev parametrov skeniranja: povečava - pomanjšava, ostrina, osnovna barvna korektura, sivo ravnovesje, določitev kontrastnega obsega, izhodne raster tonske vrednosti, gostota izpisa (raster), selektivna barvna korektura
• sprejem, pretvorba in obdelava digitalnih datotek, ki so na različnih magnetno - optičnih medijih in v različnih zapisih
• nastavitev in kalibracija skenerja
• skeniranje middot; obdelava posnetih digitalnih podatkov v programu za obdelavo slik Photoshop (barvne korekture, retuša napak, dodatna ostritev - razostritev slike, specialni efekti)
• pošiljanje - kopiranje obdelanih slik na strežnik, magnetno - optične medije, osvetljevanje na film
• upravljanje kontrolnih (print, matchprint) in izhodnih (osvetljevalne in razvijalne mašine) enot
• kontrola kakovosti - čiščenje in vzdrževanje naprav. Reprograf digitalne priprave pri svojem delu uporablja računalnike (MAC, PC, SUN) s programi za stavljenje, prelom in sestavo strani s tekstom in sliko. Ti programi so npr. QuarkXPress, Freehand, Page Maker, Corel Draw in dPage.

• Operater mora dobro obvladati osnove stavljenja besedil in različne nabore pisav. Imeti mora smisel za oblikovanje.
• Stavi in prelamlja tako manj zahtevne stvari, npr. časopisni prelom, kot tudi zelo zahtevne tiskarske izdelke, npr. koledar in tabele. Poznati mora različne operacijske sisteme.
• Vse več strank prinaša že prelomljene strani na magnetno- optičnih medijih, ki so bile narejene v drugem operacijskem sistemu in z drugim programom. Takšne strani je treba običajno spremeniti in prilagoditi svoji organizaciji.
• Pogosto dobi preko elektronske pošte že pripravljene odprte ali zaprte datoteke za osvetlitev na film. Te datoteke pregleda in pripravi za izpis na film. Zato potrebuje dobro znanje računalništva, kot tudi samo obvladovanje grafičnih programov, samostojnost pri delu in stalno spremljanje novitet.
  
  Tipična dela reprografa digitalne priprave so:

• sprejem in pregled tehnološke dokumentacije
• sprejem, pregled in pretvorba vhodnih podatkov: rokopisi, zrcala, datoteke na magnetno -optičnih medijih
• stavljenje in prelom teksta s programi QuarkXPress, Freehand, Page Maker, Corel Draw, dPage
• skeniranje manj zahtevnih predlog (logotipi, črnobele predloge, nizkoločljive slike za zrcala)
• združevanje teksta in slik, slike dobi največkrat na OPI strežniku
• digitalna montaža tiskovne forme - In Position - celotna razporeditev strani kot bodo razporejene na tiskovni formi - na računalniku bodisi za osvetlitev na film ali ploščo
• priprava datotek za izpis (PS, RIP)
• osvetlitev na film ali ploščo (CTP)
• upravljanje kontrolnih in izhodnih enot middot; kontrola kakovosti middot; čiščenje in vzdrževanje naprav.

• Grafična priprava vključuje vse vrste tiska: visoki tisk (knjigotisk, flexotisk), tisk s ploskve (offset tisk), propustni tisk (sitotisk), globoki tisk (bakrotisk, tampotisk) in digitalni tisk. Vsaka vrsta tiska ima svoje specifičnosti in zakonitosti, zato je tudi grafična priprava za vsako vrsto tiska specifična.
• Od kakovosti priprave tiskovne forme je odvisna tudi kakovost grafičnih postopkov v tisku in dodelavi (knjigoveštvo in kartonaža). Postopek mora biti standardiziran glede na tisk in dodelavo.
• Izhodno kvaliteto je treba stalno kontrolirati, saj lahko podjetje dobro posluje le s kvaliteto in konkurenčnimi cenami.

Skeneristi in reprografi digitalne priprave najdejo zaposlitev tako v manjših kot v večjih tiskarnah oziroma reprostudijih. Vsaka večja tiskarna ima običajno grafično pripravo, kar ji omogoča, da v primeru, ko s filmi oziroma s tiskovno formo ni vse v redu, napake lahko hitro popravijo. Tudi manjše tiskarne imajo ponavadi svojo pripravo, ker želijo projekte sami izpeljati do konca, ravno tako kot v večjih tiskarnah. Obstajajo pa tudi reprostudiji, ki se ukvarjajo samo s pripravo, samo s skeniranjem, samo s stavljenjem in prelomom ali osvetljevanjem. Število majhnih reprostudijev je v zadnjih letih močno naraslo, na žalost grafične stroke pa se s pripravo ukvarjajo tudi tisti, ki o grafiki nimajo pojma. Kakovost zato pogosto ni v prvem planu, važne so le cene.

Čeprav je konkurenca v grafični pripravi zelo velika, se za prihodnost dobrih skeneristov in reprografov digitalne priprave ni bati. Stranke, ki so se nekoč kljub odlični kvaliteti zaradi nižjih cen raje odločile za slabšo kvaliteto pri konkurenci, se zopet vračajo k izkušenim mojstrom grafične obrti. Kakovost končnega grafičnega izdelka, ki je lahko časopis, revija, knjiga, katalog, plakat, razglednica, znamka, vrečka ali reklama, je v veliki meri odvisna od priprave tiskovne forme, saj bi brez brezhibne priprave lahko prišlo do zaustavitve tiskarskega stroja sredi ali na koncu naklade ali še pozneje v dodelavi.
Glavni delovni pripomoček snemalca (skenerista) je snemalnik (skener). Slednjih je več vrst, vendar sta v grafični pripravi v uporabi le dva. To sta ploskovni in bobnasti skener. Razlikujeta se tako po kakovosti kot tudi po ceni. Najenostavnejši ploskovni skener ne presega niti 10% cene profesionalnega bobnastega. Na enostavnih ploskovnih skenerjih se običajno skenira za manj zahtevne proizvodne programe, kjer je tudi papir slabše kvalitete, npr. tisk dnevnega časopisja na rotacijah. Ploskovni skener boljšega razreda in slabši bobnasti skener se lahko uporabljata za skeniranje bolj zahtevnih programov, kot je npr. revijalni tisk. Za zelo zahtevne proizvodne programe, kot so monografije, katalogi, plakati in koledarji so v uporabi samo visoko kakovostni bobnasti skenerji.

Razlika v kakovosti posnetih slik med slabšimi in boljšimi skenerji je očitna. Z boljšimi dosežemo boljšo ostrino risbe - kontrast v svetlobnih konicah in v globinah, boljše barvne korekture ter lepše in mehkejše barvne prehode. V vseh pogledih so bobnasti skenerji torej boljši od ploskovnih. Drugi delovni pripomoček pa je računalnik s programom za obdelavo slik. Najbolj znan in uporabljan je Adobe Photoshop. Z njim je mogoče narediti še mnogo več kot na skenerju, in sicer dodatne barvne korekture, brisanja oziroma retušo napak, tekstov, (raz)ostritev in redukcijo posameznih segmentov slike. Seveda je vse lažje, če so bile slike posnete na boljšem skenerju. Z računalnika skenerist lahko pošlje obdelane slike na OPI strežnik, direktno na drug računalnik v mreži, presname na magnetno - optični medij ali pa osvetli direktno na film.

Reprograf digitalne priprave uporablja kot glavni delovni pripomoček računalnik s programi za stavljenje, prelom in sestavo kompletnih strani. Glavni programi so QuarkXPress, Freehand in Page Maker. Tako skenerist kot reprograf digitalne priprave pri svojem delu uporabljata še vrsto drugih delovnih pripomočkov. To so: osvetljevalne in razvijalne enote, merilni inštrumenti (denzitometri, spektrofotometri), kontrolne enote, svetlobni pult za pregled filmov in odtisov. Materiali, ki se uporabljajo v grafični pripravi, so film, papir, plošče, kemikalije, razvijalec in fiksir, sredstva za čiščenje predlog in bobnov. Med dokumenti so barvni katalog, delovni nalog, standardi, organizacijski predpisi in tehnično-tehnološka dokumentacija v grafični pripravi.
Tako skenerist kot reprograf digitalne priprave skrbita, da je njun izdelek brezhiben in v skladu z grafičnimi zakonitostmi. Slike morajo biti obdelane tako, kot zahteva naročnik, tehnika tiska, papir in tiskarski stroj. Tekst in celotna stran morata slediti konceptu izdelka kot celote in biti v skladu s pravili in standardi. Stran mora vsebovati vse elemente: slike, tekst, logotipe, tone, prehode, porezavo, zgib in označene barve. Za grafično pripravo je končni izdelek lahko poskenirana slika, postavljeno in prelomljeno besedilo, sestava strani s tekstom in sliko, osvetlitev na film ali ploščo ali kombinacija vsega.

Znanja in spretnosti

Za obvladovanje poklica mora skenerist- reprograf digitalne priprave pridobiti znanja s področij: tehnologije grafične priprave, tehnologije tiska in dodelave, standardizacije tehnoloških procesov, barvnega upravljanja, osnov računalništva, programske opreme za obdelavo slik, programske opreme za prelom teksta, grafičnih materialov, grafičnega oblikovanja, varstva pri delu in organizacije poslovanja.
Od reprografa digitalne priprave se zahteva: dober vid, ločevanje barvnih in tonskih odtenkov, drobnih črt in znakov, gledanje pri velikih svetlobnih kontrastih in psihofizična utrjenost za daljše večurno sedenje pred računalnikom.
Reprograf ima smisel za samostojno in odgovorno delo ter čut za vodenje sodelavcev. Koristne lastnosti so še: zanesljivost, vestnost, odgovornost, gospodarnost, iniciativnost, čut za lepoto, natančnost, redoljubnost, splošna telesna spretnost, interes za izobraževanje in napredovanje ter prilagodljivost na spremembe v tehniki in tehnologiji.

Razmere za delo

Skenerist- reprograf digitalne priprave dela v zaprtih, naravno ali klimatsko zračenih prostorih, kjer je stalno prisotno sevanje. Kjer so prostori naravno zračeni, so prisotni prah, razne neprijetne vonjave, prepih in temperaturne razlike. Delo je večinoma sedeče in pod umetno svetlobo. Večjih nevarnosti za telesne poškodbe ni, razen urezov in poškodb s kemikalijami. Obstaja možnost reakcije na sredstva za čiščenje. Delo je dvo ali tro-izmensko, velikokrat poteka tudi med dela prostimi dnevi.
Obstajajo možnosti telesnih poškodb, kot so urezi in pa preobčutljive reakcije na sredstva za čiščenje predlog in bobnov. Zaradi stalnega gledanja v ekran računalnika in sprememb jakosti svetlobe obstaja nevarnost pešanja vida. Posledice prevelikega sevanja so znane. Zaščita je predvsem občutek za varno delo, filtri proti sevanju, počitek po vsaki uri dela z računalnikom in uporaba zaščitnih sredstev.

Predvidena izobrazba

Delo reprografa skenerista je lahko nižje, srednje ali višje stopnje zahtevnosti.

Druge informacije

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.

Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.