Opravila in naloge

• Dela načrte za nove stavbe in spreminja podobo starih, kar vključuje njihovo morebitno povečavo, spremembo namembnosti ali posodobitev;
• z naročnikom se pogovori o željah in predlogih, nato glede na vrsto objekta, predlagane posege, pravne okvirje in stroške svetuje in predlaga rešitve;
• izdela načrte preureditve objekta, pri čemer upošteva namembnost stavbe, materiale, ki se bodo uporabili, videz, funkcionalnost in stroške;
• prihaja na gradbišče, kjer spremlja potek del, nadzira kakovost del in rešuje probleme, ki se pojavijo;
• ukvarja se tudi z vsemi vrstami oblikovanja, od grafičnega do industrijskega, ter urbanizma in notranje opreme.

Arhitekt se lahko zaposli v upravnih službah pri izdaji dovoljenj in pri prostorskem načrtovanju, pri različnih inšpekcijah in v podjetjih za svetovalni in izvajalski inženiring, kjer pripravljajo ali izvajajo načrte izdelane v projektivnih podjetjih. Ukvarja se tudi z vsemi vrstami oblikovanja, od grafičnega do industrijskega. Za vodenje različnih projektov mora imeti dobre menedžerske sposobnosti.
Arhitektovo osnovno delovno orodje je risalni pribor. Risalno desko je nadomestil računalnik z risarskimi programi in risalniki, ki so postali nepogrešljiv pripomoček pri delu.
Razpon arhitektovih izdelkov in storitev sega od oblikovanja manjših predmetov, kot so gradbeni elementi, pohištvo in svetila do oblikovanja mest in infrastrukturnih objektov.

Znanja in spretnosti

Da bi arhitekt lahko samostojno deloval, mora diplomirati na Fakulteti za arhitekturo in narediti strokovni izpit. Kot pooblaščen inženir se včlani v Matično sekcijo arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov Inženirske zbornice Slovenije in se zaposli v projektivnem biroju. Za ročno izdelavo načrtov mora imeti risarske sposobnosti. Za razumevanje lastnosti in uporabe gradbenih materialov je pomembno znanje naravoslovja, pri reševanju finančnih osnov pa tudi znanje matematike.
Zaradi obiskovanja gradbišč, mora biti mobilen in fizično vzdržljiv.
Zaradi številnih sestankov in stikov s strankami ter drugimi, ki sodelujejo pri projektih, mora dobro obvladati veščine komuniciranja. Biti mora vzdržljiv in vztrajen, saj so pri izvedbah projektov obdobja, ko je potrebno delati preko delovnega časa, včasih tudi pozno v noč.

Razmere za delo

Arhitekt preživi večino delovnega časa v čisti in zračni pisarni. Veliko je tudi na terenu, kjer obiskujejo stranke, planerje, gradbenike in gradbišča. Med delom v pisarni večino časa sedi, na gradbišču tudi hodi, se vzpenja, spušča in vozi z dvigali. Zaradi dela je lahko tudi dalj časa odsoten od doma.
Delovne razmere v arhitektovem biroju praviloma ne ogrožajo njegovega zdravja. Zaradi dolgotrajnega in pozornega gledanja oziroma oblikovanja je bolj obremenjen vid. Zato uporablja zaščito ekrana, na katerem izdeluje načrte in po potrebi zaščitna očala. Med obiskom gradbišča nosi zaščitno čelado.

Predvidena izobrazba

Da bi arhitekt lahko samostojno deloval, mora diplomirati na Fakulteti za arhitekturo in narediti strokovni izpit. Kot pooblaščen inženir se lahko včlani v Matično sekcijo arhitektov, urbanistov in krajinskih arhitektov Inženirske zbornice Slovenije.

Druge informacije

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - ZAPS, Vegova 8, 1000 Ljubljana

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.

Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.