Opravila in naloge
- Krajinski arhitekt dela ureditvene načrte za odprti prostor v urbanih območjih, kot so vrtovi, parki, pokopališča, obrežja in načrte za posege v odprti krajini - ureditve vodotokov, rekreacijske in prometne površine.
- Izdeluje tudi načrte za krajinske ureditve pri večjih posegih v okolje ter načrte za sanacije in za manjša gradbena dela, kot so podporni zidovi ali vrtni objekti.
- Pripravlja saditvene načrte, presoja vplive na okolje za posamezne posege in sodeluje pri izdelavi urbanističnih načrtov.
- Na državni ali lokalni ravni pripravlja prostorsko planske dokumente in sodeluje pri odločitvah o prostorskem razvoju. Deluje na področju varovanja naravnih in kulturnih značilnosti okolja, razvija alternative prostorskega razvoja, raziskuje posamezne sestavine okolja ter metode in pristope v prostorskem planiranju.
Delovna področja krajinskega arhitekta so:
- projektno delo v državni ali lokalni upravi
- delo v oddelkih za urejanje in razvoj prostora v podjetjih, ki načrtujejo ali izvajajo posege v okolje
- strokovno in svetovalno delo na področju hortikulture
- delo v zavodih, ki se ukvarjajo s prostorskimi raziskavami in vplivi na okolje
- v nevladnih organizacijah na področju varstva okolja in
- izobraževanje na področju znanosti o okolju.
Krajinski arhitekt pridobiva podatke o prostoru iz različnih virov. To so predvsem terenski ogledi in meritve, kartografski materiali, literatura, fotografije, posnetki iz zraka in internet. Pri delu uporablja risarske pripomočke, poleg tradicionalnih v prvi vrsti računalnik in pripomočke za komunikacijo z drugimi strokovnjaki in javnostmi.
Krajinski arhitekt izdela ureditveni načrt odprtega prostora za vrt, park, pokopališče ali rekreacijsko površino, krajinski načrt za poseg v prostor ali za sanacijo degradiranega območja. Med izdelke lahko uvrstimo tudi prostorske načrte, prostorske dokumente na državni ali lokalni ravni, strokovno mnenje, poročilo ali članek o raziskovalnem projektu s področja oblikovanja krajine, razstavo načrtov in/ali predstavitve izvedenih del v prostoru.
Znanja in spretnosti
Krajinski arhitekt ima znanja s področij humanističnih ved (filozofija, umetnostna zgodovina), naravoslovja, tehnike, družbeno-ekonomska znanja, poznavanje gospodarjenja z viri, razvoja kulturne krajine in naselij ter načrtovanja. Pomembna je ustvarjalnost, sposobnost celostne obravnave problemov in interdisciplinarnega sodelovanja, analitične in sintetične sposobnosti ter veščine komunikacije.
Krajinski arhitekt ima normalne psihofizične sposobnosti, zaradi dela na terenu se pričakuje dobra mobilnost in oster vid.
Krajinski arhitekt ima razvit čut za skupinsko delo, sposobnost logičnega sklepanja, sposobnost za vodenje, raziskovanje in koordinacijo projektov. Zaželen je občutek za komunikacijo in tuje jezike.
Razmere za delo
Na nekaterih delovnih mestih je precej terenskega dela, ki je v glavnem fizično nezahtevno, predvsem gre za oglede in nadzor pri izvedbi del. Ponekod je značilno projektno delo, kjer prihaja do neenakomerne razporeditve dela. Večje obremenitve so ob zaključkih projektov. Pogosto gre za dinamično delo z veliko službenimi potmi ter stiki z ljudmi.
Posebnih nevarnosti pri delu krajinskega arhitekta ni.
Predvidena izobrazba
Za delo krajinskega arhitekta se zahteva univerzitetna izobrazba, Biotehniška fakulteta - oddelek za krajinsko arhitekturo ali Fakulteta za arhitekturo.
Druge informacije
Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Vegova 8, 1000 Ljubljana
Za nekatera delovna mesta so predvidene posebne zahteve, najdete jih na portalu eVem.
Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.