Opravila in naloge

• Temeljni cilj industrijskega oblikovalca je določitev oblikovnih kvalitet industrijsko narejenih izdelkov. Industrijsko oblikovanje zajema vse vidike človekovega okolja, ki so pogojeni z industrijsko proizvodnjo. Delo industrijskega oblikovalca se prične, ko evidentira naročnikovo željo, potrebo ali problem. Naslednji korak je izdelava idejnega projekta, v katerem se določijo posamezni koraki, ki bodo pripeljali do izdelave prototipa.
• Ko je naročilo jasno, se, navadno v skupini strokovnjakov za posamezna področja, določi in definira tehnološki proces. V tej fazi se že začne proces oblikovne rešitve posameznega naročila. Določijo se materiali, ki bodo uporabljeni za izdelavo: steklo, les, kovina, kamen, keramika ali plastika, velikost, barva in številne druge značilnosti izdelka v nastajanju.
• Ko je izdelek pripravljen, steče t.i. nična proizvodnja, kar pomeni, da se izdelek še zadnjič testira in morebiti kaj spremeni ali popravi. Ko so opravljeni še zadnji testi, gre izdelek v serijsko proizvodnjo na policah prodajaln se čez čas pojavijo novi modeli pohištva, svetil, orodij in drugih izdelkov, namenjenih široki uporabi. Industrijski oblikovalec mora imeti nadzor nad nastajanjem izdelka v vseh fazah od idejnega projekta do končne proizvodnje.

Dela na številnih področjih, povsod tam, kjer je treba izdelku dati primerno obliko. Naj gre za npr. svetilko, svečo, žarnico ali cestni kandelaber, če se omejimo na svetila, povsod smo na sledi industrijskemu oblikovalcu. V zadnjem času je hiter razmah računalniške tehnologije povzročil, da si dela brez računalnika industrijski oblikovalec ne more več zamisliti. Vlogo, ki sta jo nekoč imela svinčnik in papir, sta prevzela miška (oblikovalca-operaterja) in računalniški zaslon. Industrijski oblikovalec s svojim delom, ki vključuje dobro poznavanje umetnostnih tehnik in tehnoloških značilnosti orodij in materialov, posega na številna področja industrijske proizvodnje. Pogosto dela skupaj z risarji, arhitekti in pisatelji v agencijah. Ker je njegova naloga iskanje najustreznejšega razmerja med proizvodom in uporabnikom, posega na vsa področja uporabe človekovih proizvodov.
Med osnovnimi delovnimi pripomočki velja najprej omeniti računalnik z grafičnim programom. Vsi industrijsko oblikovani izdelki so danes praviloma zasnovani ali le testirani (barvno, oblikovno, tehnološko) računalniško. Kljub tehnološkemu napredku, pa so še vedno v uporabi: svinčnik, list papirja, dobro svetilo, dobra pisala in pisalna miza. Industrijski oblikovalec lahko uporablja raznovrstne materiale: kovino, keramiko, steklo idr. v številnih medsebojnih kombinacijah. Končni izdelek je estetsko oblikovan uporabni predmet namenjen raznovrstnim uporabnikom. Vrhunski industrijski oblikovalci so avtorji kreacij, ki so zaščitni znak neke dobe. V 20. stoletju so to gotovo oblikovalci avtomobilov in gospodinjskih strojev.
Izdelek industrijskega oblikovalca je proizvod, namenjen uporabnikom in njihovim raznovrstnim potrebam. Končni izdelek, npr. sušilec za lase, je plod sodelovanja številnih strokovnjakov, od inženirjev, elektrotehnikov do konstruktorjev idr. Naloga industrijskega oblikovalca v proizvodnji je, da posamezne elemente izdelka načrtuje že v njegovem osnutku. Pri svojem delu ne le načrtuje, temveč tudi povezuje in usklajuje vsebinske, tehnološke, psihološke, likovne in družbenoekonomske vidike načrtovanega proizvoda. Temeljno merilo za presojo oblikovne kakovosti izdelka je dober odziv med kupci, zato je sestavina njegovega dela tudi dobro obvladovanje komunikacije in sporočilnih tehnik.

Znanja in spretnosti

Študij industrijskega oblikovanja vključuje preizkus oblikovalske nadarjenosti, na katerem kandidat predstavi svoje risarske spretnosti, oblikovane izdelke, preproste konstrukcije in fotografije. Predmetnik med drugim zajema načrtovanje - industrijsko oblikovanje, vizualne študije, risanje, slikanje, kiparsko modeliranje, predstavitvene tehnike, tehnologijo izdelave modelov, računalništvo, zgodovino umetnosti in likovno teorijo. Pri študiju je neizogibno znanje (vsaj) angleškega jezika, saj je tudi večina tuje študijske literature v tem jeziku. Med spretnostmi, ki so pri tem poklicu še posebej zaželene, velja omeniti finomotorične spretnosti.
Poklic industrijskega oblikovalca zahteva predvsem bistro oko, mirno roko, nadarjenost za risanje in dobro prostorsko predstavljivost. Na srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani poučujejo programe za pridobitev srednješolske izobrazbe: smeri grafika, moda, industrijsko oblikovanje in fotografija. Študij za pridobitev univerzitetne izobrazbe poteka v okvirih Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, kjer ima program oblikovanja dve smeri: vizualne komunikacije in industrijsko oblikovanje. Poklic, ki ga poraja študij na oddelku za oblikovanje, je ustvarjalno prepletanje pridobljenih znanj in veščin. Že sam študij je zasnovan interdisciplinarno v sodelovanju z oddelkoma za slikarstvo in kiparstvo, s fakulteto za arhitekturo, fakulteto za strojništvo, ekonomsko in filozofsko fakulteto. Poklic industrijskega oblikovalca je zahteven poklic, združuje namreč kombinacijo pretanjenih občutij, poznavanje izraznih tehnik, raznovrstnih materialov in ekonomskih znanj.
Narava dela zahteva stalno izpopolnjevanje znanj, kar omogoča stik z razvojem orodij, materialov in tehnologij v svetu. Osebnostne lastnosti, ki odlikujejo ta poklic, so: zmožnost za sodelovanje z različnimi profili poklicev, ki so udeleženi v procesu nastajanja sporočila oz. izdelka, poklicna radovednost in izostren občutek za zadovoljevanje človekovih potreb. Bolj kot v drugih smereh oblikovalskega poklica, kjer prevladujejo "svobodnjaki" in s tem povezan lov za projekti in natečaji, je industrijski oblikovalec vezan na skupinsko delo. Poglavitni zahtevi, ki zadevata zdravstveno stanje sta predvsem dober vid ter sposobnost koncentracije. Skupaj s poglobljenim strokovnim znanjem mu omogočata oblikovanje jasnih in opaznih sporočil oz. izdelkov. Položaj oblikovalca pri vsakodnevnem delu je pretežno povezan s sedenjem pred računalniškim zaslonom. V veljavi so splošna preventivna zdravstvena opozorila- omejeno delo pred ekranom, odmori in podobno.

Razmere za delo

Čeprav industrijski oblikovalec lahko preživi večino delovnega časa v pisarni v družbi z računalnikom, mora pogosto tudi na obhod in pregled posameznih faz dela v različne oddelke tiskarne, podjetja ali proizvodnega obrata. Zato mora upoštevati posebne razmere, ki vladajo v posameznem delovnem okolju, se jim prilagoditi in se ustrezno zaščititi.
Ob dolgotrajnem delu v neugodnem telesnem položaju pretijo industrijskemu oblikovalcu poškodbe hrbtenice, možne so težave z vidom. Med osnovna zaščitna sredstva sodi delovna halja, po potrebi zaščitna očala in nevtralizacija sevanj računalniškega zaslona. Uporabi materialov je treba prilagoditi tudi uporabo zaščitnih sredstev pri delu.

Predvidena izobrazba

Na srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani poučujejo programe - smeri grafično oblikovanje, modno oblikovanje, industrijsko oblikovanje in fotografija. Študij za pridobitev univerzitetne izobrazbe poteka naAkademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer ima program dve smeri: vizualne komunikacije in industrijsko oblikovanje. Poklic, ki ga poraja študij na oddelku za oblikovanje, je ustvarjalno prepletanje pridobljenih znanj in veščin. Sam študij je zasnovan interdisciplinarno v sodelovanju z oddelkoma za slikarstvo in kiparstvo ter s fakulteto za arhitekturo.

Druge informacije

Več informacij o poklicu lahko dobite z obiskom spletne strani Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.

Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.