Opravila in naloge

• Pri diagnostiki bolezenskih sprememb si poleg lastnih čutil pogosto pomaga z rentgenskim slikanjem.
• Zobozdravnik opravlja sistematske preglede zob, zaščiti in zdravi zobe otrok in mladostnikov.
• Odstranjuje zobni kamen in dele zob, ki so okvarjeni zaradi zobne gnilobe.
• Izdela plombe in odstranjuje obolele zobne živce.
• Zdravi in polni kanale zobnih korenin ter kirurško odstranjuje dele zob ali zobe v celoti.
• Lušči in gladi površino zobnih korenin in operira dlesni.
• Nepravilno raščene in nepravilno razvite zobe in čeljusti s pomočjo ortodontskih aparatov naravnava v pravilen položaj.
• Izgubljene zobe nadomešča s prevlekami, mostički in zobnimi protezami.
• Zobe nadomešča tudi s čeljustnimi kostnimi vsadki in opravlja kirurške posege na obrazu. To dela izključno specialist čeljustne in obrazne kirurgije.

Glede na kraj delovanja ločimo:

• ambulantno-dispanzersko splošno ali specialistično delo v zdravstvenih domovih in v zasebnih ambulantah
• delo v raziskovalnih in znanstvenih ustanovah, kot je inštitut za stomatološke raziskave ali inštitut za sodno medicino
• druga področja, kot je farmacevtska industrija, zavarovalnice in svetovalne službe
• zobozdravnik, ki po diplomi nadaljuje študij in opravi magisterij ali doktorat znanosti, lahko dela tudi na medicinski fakulteti v procesu šolanja novih zobozdravnikov kot asistent, docent ali profesor za določeno področje.

Zobozdravnik lahko s pridobivanjem poglobljenega znanja in s specializacijo postane specialist: za otroško zobozdravstvo, za zobne bolezni, za nepravilno postavljene in nepravilno razvite zobe in čeljusti, za obzobna tkiva in ustne bolezni, za zobne protetične nadomestke in za čeljustno in obrazno kirurgijo.
Zobozdravnik za svoje delo potrebuje posebne aparate, opremo in uporablja veliko različnih materialov. Svojega dela ne more opravljati brez zobozdravniškega stola z vrtalnimi nastavki, nastavka za zrak in vodo, ultrazvočnega čistilca zobnega kamna, ultravijolične lučke in mešalca plomb. Pomaga si še z aparati, ki omogočajo bolj natančno zdravljenje, z laserjem in rentgenskim aparatom. Pri delu uporablja poleg ogledalca še vrsto večjih in manjših kovinskih, natančno izdelanih instrumentov. Vse opravljene storitve vnese v pacientovo zobozdravstveno kartoteko, ki je med vsemi zdravstvenimi dokumenti najpomembnejši dokument za identifikacijo.
Zobozdravnik najprej pregleda pacientova usta, postavi diagnozo in naredi načrt zdravljenja. Pri izdelavi plomb mu z mešanjem in strjevanjem materiala pomaga zobna asistentka. Prevleke, mostičke in proteze načrtuje, pripravi temelje, določi dimenzije in položaj ter jih vstavi v usta zobozdravnik, v zobotehničnem laboratoriju pa jih izdela zobotehnik.

Znanja in spretnosti

Po srednji šoli, najbolje gimnaziji ali končani srednji zobotehnični šoli, se kandidat vpiše na medicinsko fakulteto, smer dentalna medicina. Študij traja 6 let. Ko opravi zadnji izpit na fakulteti, pridobi naziv doktor dentalne medicine. Samostojno delo mu omogoči enoletno pripravništvo, ki ga zaključi s strokovnim izpitom. Specializacija traja približno 4 leta, različno glede na specialnost, in se konča s specialističnim izpitom. Zaradi strokovne literature je že med študijem nujno znanje tujih jezikov, predvsem angleščine, in dobro znanje fizike, predvsem mehanike.
Zobozdravnik med študijem dobi znanje o normalnem in bolezenskem stanju celotnega človekovega telesa in njegovega delovanja. Predvsem pa natančneje spozna področje glave.
Poklic je psihofizično zahteven in naporen. Zobozdravnik mora imeti dober vid, lahko uporablja tudi korekcijska očala ali leče. Dobro mora ločiti svetle barve na posamezne odtenke. Dela ne more opravljati zobozdravnik s kroničnimi nevrološkimi obolenji, kot je tremor ali bolezensko tresenje rok. Zdravstvena ovira je tudi alergija na razkužila, gumijaste rokavice, amalgam, plastične mase ali smolnate premaze. Za opravljanje dela so potrebni periodični zdravstveni pregledi.
Delo zobozdravnika zahteva dobro razvite ročne spretnosti, izredno natančnost in doslednost, občutek za estetiko in prostorsko razporeditev. Dobre komunikacijske sposobnosti mu omogočajo uspešno sodelovanje z zobno asistentko in zobnim tehnikom in mu olajšajo delo z nervoznimi pacienti.

Razmere za delo

Zobozdravnik dela v posebej urejenem prostoru- v ordinaciji, kjer je izpostavljen infekcijam. Vdihava z mikrobi okužene vodne kapljice, ki so v zraku in obstaja možnost, da se zbode z okuženo injekcijsko iglo ali kirurškim instrumentom. Dela v hrupu turbine, ob vibracijah in z alergeni, kot so hitro hlapljive tekočine. Med delom je njegovo telo ves čas v prisilni drži. Rentgenskemu sevanju so izpostavljeni le tisti zobozdravniki, ki slikajo sami, predvsem v zasebnih ambulantah. Redno delo večinoma poteka v dveh izmenah, dežurstvo pa ponoči, ob nedeljah in praznikih.
Najbolj pogostno poklicno obolenje so kronične poškodbe hrbtenice. Sledijo kronične spremembe vezi v zapestju obeh rok, infekcije, okvara sluha, alergije in poslabšanje vida. Pred infekcijami se zobozdravnik zavaruje z zaščitno masko, zaščitnimi rokavicami in zaščitnimi očali, pred rentgenskim sevanjem pa s posebnim zaščitnim plaščem. Pri delu mora nositi belo zaščitno delovno obleko.

Predvidena izobrazba

Po srednji šoli se kandidat vpiše na medicinsko fakulteto, smer dentalna medicina. Študij traja 6 let. Ko opravi zadnji izpit na fakulteti, pridobi naziv doktor dentalne medicine. Samostojno delo mu omogoči enoletno pripravništvo, ki ga zaključi s strokovnim izpitom.

Druge informacije

SPOT, Slovenska poslovna točka, Zdravnik specialist

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.

Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.