Opravila in naloge
- nakupuje, zbira in prodaja predmete starinske vrednosti (knjige, pohištvo, razglednice itd.);
- ocenjuje kakovost, starost in vrednost predmeta ter ponudbo in povpraševanje po njem na trgu;
- pripravlja dražbe, razstave in predavanja o predmetih starinske vrednosti;
- vodi evidence, raziskuje izvor in zbira informacije o starinskem predmetu.
Raznovrstnost področij, na katerih lahko antikvar dela, je raznolika. Dela lahko na vseh področjih, kjer ima možnost nakupa in prodaje starinskih predmetov. Antikvar se tako lahko osredotoči na nakup in prodajo knjig, starih slik, pohištva, starega orožja, razglednic, zemljevidov, preprog, stekla, svetil, ur, izdelkov iz srebra, porcelana, medenine, lesa ali učbenikov. Poleg tega se lahko specializira za določeno zgodovinsko obdobje (renesansa, barok, rokoko ali začetek 20. stoletja), določeno vrsto predmeta (npr. samo omare pri pohištvu) ali določeno geografsko področje (npr. francosko pohištvo, italijanske slike). Knjižni antikvarji se lahko specializirajo tako zgodovinsko (npr. samo knjige iz 16. stoletja, protestantizma, reformacije, baroka ali moderne), kot tudi zvrstno (knjige s področja umetnosti, naravoslovja, medicine, otroška literatura ali samo inkunabule).
Pri delu antikvar uporablja različne kataloge, bibliografijo, leksikone, najrazličnejše enciklopedije, skratka literaturo, ki mu pomaga umestiti predmet starinske vrednosti v prostor in čas. Pri tem se močno opira na zgodovinske knjige in repetitorije (knjige dvojezičnih imen za kraje). Informacije pridobi tudi na internetu in v stiku s stanovskimi kolegi. Pri tem je potrebno omeniti, da antikvar s področja umetnosti uporablja drugačne vrste bibliografij, leksikonov in enciklopedij, kot jih uporablja antikvar s področja pohištva. Vseeno pa vsak antikvar potrebuje dobra znanja zgodovine in umetnostne zgodovine.
Storitev, ki jo antikvar opravlja, je nakup in prodaja predmeta s starinsko vrednostjo. Pri tem ustrezno oceni kakovost, starost, vrednost predmeta ter ponudbo in povpraševanje po njem na trgu. Na tej osnovi mu lahko določi primerno ceno. Antikvar je lahko tudi posrednik med stranko in kupcem.
Znanja in spretnosti
Za poklic antikvarja ni formalnih izobraževalnih programov, torej se je poklica potrebno priučiti skozi prakso. Delo lahko opravlja tudi nekdo s srednješolsko izobrazbo, ki si želi veliko samostojnega raziskovalnega dela. Zato je potreben širok spekter znanj najrazličnejših področij. Najbolj je uporabna kombinacija znanj iz zgodovine širšega slovenskega in evropskega prostora, umetnostne zgodovine in filozofije. Antikvar dobro pozna kulturno tradicijo širšega slovenskega prostora ter produkcijo predmeta, s katerim se ukvarja. Knjižni antikvar pozna knjižno produkcijo v srednjeevropskem prostoru od njenega nastanka do današnjih dni. Pozna kodekse, ki so izhajali v različnih obdobjih, rokopise, knjige, ki so izhajale pred inkunabulami (pred tiskanimi knjigami) in ve, katere knjige so bile tiskane kot samostojne edicije, katere pa kot del širšega korpusa knjig. Potrebuje tudi ročne spretnosti, da starinski predmet, ki je slabo ohranjen, v določeni meri restavrira.
Antikvar mora biti v dobri fizični kondiciji. Delo na terenu pogosto opravlja v kleteh in na podstrešjih (kjer stranke hranijo starinske predmete), do koder je dostop navadno težji. Delo je fizično naporno ravno zaradi hoje po stopnicah in prenašanja starinskih predmetov po njih. Pri tem pogosto trpijo kolena in hrbtenica. Delo v antikvariatu je tudi lahko fizično naporno, veliko je prenašanja, odnašanja in prelaganja predmetov. Potrebuje dober vid, ker pregleduje in ocenjuje predmete, prebira najrazličnejše knjige in internetne strani. Ljudje s slabšim vidom bi to delo težje opravljali. Ljudje, alergični na prah in papir ter na spojine in kemikalije, ki jih antikvar pri svojem delu uporablja, tega dela ne morejo opravljati. Antikvar zaradi dela z ljudmi potrebuje precejšnjo psihično stabilnost.
Najbolj pomembni lastnosti, ki ju pri svojem delu potrebuje, sta zanimanje za zgodovino in za predmet, ki ga kupuje ter prodaja, najsi bo to knjiga ali staro orožje. Zaželena lastnost je tudi poštenost, saj se pričakuje, da starinski predmet pošteno oceni in mu določi njegovo pravo vrednost glede na ponudbo in povpraševanje na trgu. Lastnost, ki jo potrebuje, je tudi radovednost, saj pogosto brska po raznih knjigah, katalogih, bibliografijah, tudi literarni zgodovini, enciklopedijah in leksikonih, zato da odkrije vrednost starinskega predmeta. Delo v antikvariatu je večino časa podobno raziskovanju, v nekem smislu tudi detektivskemu delu. Lahko je zelo zabavno, zna pa biti tudi dolgotrajno, da pridobi vse informacije o starinskem predmetu. Ravno zato je zaželena vztrajnost.
Antikvar mora biti natančen. Če predmet starinske vrednosti ob nakupu pri stranki slabo pregleda, lahko potem naknadno ugotovi, da predmet ni v tako dobrem stanju, kot se je zdelo na prvi pogled. Način prodaje predmetov poteka po principu videno-prodano. Antikvar naj bi bil suveren v svojem poslu, kar mu omogoča dobro poznavanje področja, s katerim se ukvarja. Ker je njegovo delo povezano s strankami, naj bi bil tudi komunikativen.
Razmere za delo
Razmere za delo se med različnimi antikvarji nekoliko razlikujejo, odvisne pa so od tega, ali dela kot samostojni podjetnik ali pa je zaposlen v večjem podjetju. Če je antikvar samostojni podjetnik, si razmere za delo uredi sam, torej lahko dela le nekaj ur dnevno, lahko pa njegovo delo poteka od jutra do večera. Če sklene dober posel, lahko resnično dela le nekaj dni v mesecu in potem živi od dobička. Če je zaposlen v podjetju, je delavnik zakonsko določen.
Možne poškodbe, ki jih antikvar lahko utrpi, so povezane z delom na terenu. To so razni zlomi, zvini, izpahi in zdrsi zaradi padcev po stopnicah. Antikvar se lahko okuži z klicami iz starih knjig ali predmetov, med delom na terenu pa se lahko večkrat sooči s podganami, mišmi, pajki, mravljami in drugim mrčesom ter glodavci. Po več letih dela lahko antikvar pridobi alergijo na prah.
Predvidena izobrazba
Za poklic antikvarja ni formalnih izobraževalnih programov, torej se je poklica potrebno priučiti skozi prakso. Delo lahko dobro opravlja tudi nekdo s srednješolsko izobrazbo, ki si želi veliko samostojnega raziskovalnega dela. Pri samem delu je potreben širok spekter znanj najrazličnejših področij.
Druge informacije
Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.