Opravila in naloge
izposoja, zbira, dopolnjuje in obnavlja knjižno in neknjižno gradivo;
knjižno in neknjižno gradivo prevzema, vpisuje v informacijske mreže in ga klasificira in izvaja medknjižnično izposojo;
bralcem svetuje oziroma priporoča izbor gradiva in pomaga poiskati želeno gradivo;
opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva;
skrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, na ta način poskrbi, da je knjižnično gradivo dostopno najširšemu krogu bralcev, ki ga lahko nemoteno uporablja;
odpravlja poškodbe knjižnega gradiva in drugega informacijskega gradiva;
organizira in vodi spremljajoče prireditve, kot so literarni večeri in ure pravljic za otroke.
Bibliotekar se lahko zaposli v nacionalni knjižnici, v vseh univerzitetnih in visokošolskih knjižnicah ter v šolskih in splošno-izobraževalnih knjižnicah. Možnost zaposlitve je tudi v specialnih knjižnicah, ki delujejo na področju gospodarstva, znanosti, kulture, javne uprave, zdravstva, kulturne dediščine ter drugih posebnih področij. Zaposli se lahko tudi v ustanovah, ki se na strokovni ravni ukvarjajo z delovnimi postopki v knjižnicah, s knjižničnimi mrežami in knjižničnimi informacijskim sistemom. Možnost zaposlitve ima v antikvariatu, v knjižni založbi, knjigarni in na univerzi.
Bibliotekar je pri svojem delu močno odvisen od računalnika, s pomočjo katerega bralcu omogoči izposojo izbranega knjižnega in neknjižnega gradiva. Nujno je dobro poznavanje univerzalne decimalne klasifikacije oziroma UDK standardov, s katerimi se vpisuje knjige in ostala gradiva. Bibliotekarjevo delo je urejeno z zakonom o knjižničarstvu ter s pravilnikom o delu v posameznih knjižnicah, kjer je navedeno koliko časa traja izposoja knjižnega in neknjižnega gradiva, kakšen je cenik za poškodbe in kakšne so delovne naloge bibliotekarja. Materiali, s katerimi dela, so knjige, časopisi, revije in druge serijske publikacije,videokasete, zgoščenke in kasete.
Bibliotekar izposoja knjižno in neknjižno gradivo. Bralcem svetuje oziroma priporoča izbor gradiva in ga pomaga poiskati med knjižnimi policami. Poleg tega vsa gradiva, ki so v knjižnici na razpolago, vpisuje v informacijske mreže, jih klasificira in prevzema.
Znanja in spretnosti
Bibliotekar ima zaključeno izobraževanje po univerzitetnem programu in opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke. Pri delu uporablja znanja iz psihologije osebnosti in kognitivne psihologije, ki jih potrebuje za delo z uporabniki v okviru izobraževalne, informacijske in svetovalne funkcije. Potrebuje tudi znanja katalogizacije in sistema nabave ter znanja o načinih shranjevanja ter obnavljanja bibliografskih informacij in serijskih publikacij. Ker dela z informacijskimi sistemi, zanje pripravi opise zaključenih (knjige) in serijskih publikacij (revije, časopisi), člankov ali prispevkov v drugih publikacijah za uporabo ISBD-jev. Za delo z informacijsko mrežo COBISS mora opraviti licenco.
Ker bibliotekar ureja bibliografijo v knjižnici, mora poznati klasifikacijske sisteme za urejanje gradiva glede na vsebino. Predvsem gre za poznavanje univerzalne decimalne klasifikacije UDK in oblikovanje gesel za abecedne stvarne kataloge. Bibliotekar obiskovalcem omogoča vstop v celotno mrežo informacijskih sistemov, usmerja pretok informacij za določeno področje ali posamezne strokovne skupine in deluje kot posrednik pri reševanju informacijskih problemov uporabnikov. Zato potrebuje znanja metodike bibliotekarskega komuniciranja s teoretičnimi in praktičnimi vidiki dela z uporabniki. Odlično pozna delo z urejevalniki besedil, z različnimi bazami podatkov in s preglednicami.
Bibliotekar ne sme biti alergičen na prah in prašne delce ter na vonj novo natiskanih knjig. Za dobro opravljanje dela naj bi imel razvit oster vid.
Poleg strokovne usposobljenosti potrebuje ustrezne osebne kvalitete, še posebej zato, ker je prvi vtis, ki ga uporabnik, ko pride v knjižnico, dobi, povezan s podobo bibliotekarja. Zato so zaželene naslednje osebne lastnosti: prijaznost, komunikativnost, veselje, prilagodljivost in umirjenost. Zaželena je tudi sposobnost dobrega poslušanja, saj je treba uporabniku svetovati pri izbiri knjižnega ali neknjižnega gradiva. Ima organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti ter, kadar pripravlja tematske večere tudi moderatorske sposobnosti.
Razmere za delo
Razmere za delo so različne, odvisno od vrste dela, ki ga bibliotekar opravlja. Če opravlja delo izposoje knjig in neknjižnega gradiva, so razmere za delo odvisne od širine, dolžine ter višine izposojevalnega pulta. Skozi leta lahko pridobi poklicno deformacijo vratnih vretenc, hrbtenice in ramenskega sklepa. Hrbtenica je obremenjena tudi zato, ker v povprečju preloži od dve do dve toni in pol knjig dnevno, poleg tega dnevno prehodi več kilometrov, ko vrnjene knjige odnese nazaj na police.
V knjižnicah je pogosto slabši zrak, kar vpliva na možnost nastanka glavobolov. Med samim delom je potrebno veliko govoriti, tako da so glasilke močno obremenjene. Moteč je lahko prah s knjig in vonj novih knjig, ki lahko povzročita nastanek alergij. Ker je veliko dela vezanega na računalnik, močno trpijo oči, pogosto pride tudi do vnetja zapestja zaradi dela s tipkovnico in miško.
Večjim nevarnosti pri samem delu bibliotekar ni izpostavljen. Ker je delo bibliotekarja tudi fizično, je dobro, če je med delom oblečen v lahkotna oblačila, da mu ne postane vroče in da ima primerno obutev za hojo.
Predvidena izobrazba
Bibliotekar ima zaključeno izobraževanje na univerzitetnem programu bibliotekarstva in opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke.
Druge informacije
Zveza Bibliotekarskih Društev Slovenije (ZBDS), Turjaška 1, 1000 Ljubljana, v okviru zveze delujejo področna bibliotekarska društva
Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.