Opravila in naloge

• Kiparstvo je poklic, v katerem se udejstvujejo predvsem likovni umetniki. Kiparjevo delo je izdelava kipov iz različnih vrst materialov. Prva stopnja nastajanja kipa je ideja o tem, kako naj kip zgleda oziroma kaj naj upodablja, ki jo kipar dobi od naročnika kipa ali pa prek lastnega navdiha. Ideji pogosto sledi izris osnutka oziroma skice bodočega izdelka.
• V naslednji stopnji kipar začne kip fizično izdelovati na več možnih načinov: z rezbarjenjem iz lesa, s klesanjem iz kamna, npr. iz marmorja, granita, z modeliranjem iz gline ali voska, s kovanjem, ali z vlivanjem v kalup oziroma model. Tridimenzionalne oblike, ki jih iz teh snovi s postopki obdelave kipar izdela, imenujemo kip.
• Vsaka metoda obdelave ima svoje posebnosti, ki od kiparja zahteva širok spekter znanj in veliko ročnih spretnosti, ki jih pridobiva večinoma s praktičnim delom.

Kipar dela večinoma v likovni umetnosti oziroma kot svobodni umetnik, kot predavatelj v šolah in na fakultetah, npr. na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Glede na znanje in izrazite sposobnosti prepoznavanja vizualnega sveta je lahko zaposlen tudi na področju turizma, npr. pri vodenju turističnih ogledov, na področju restavratorstva kiparskih umetnin in v muzeju.
Kipar kot material za kipe uporablja kamen, les, glino, vosek, mavec, različne vrste kovin, umetne mase, poliester in različne vrste plastike. Uporablja različno velike modelirke, t.j. orodje za oblikovanje mehkih materialov, dleta različnih oblik in velikosti, varilni aparat, nakovala, kladiva, ročne brusilke, pile, brusni papir in širok spekter drugega ročnega orodja. Pri izdelavi kipov uporablja tudi različna kemična sredstva, s katerimi lahko spreminja barvo, sijaj oziroma površinsko strukturo kipov.
Končni izdelek kiparja je nov kip. Različne vrste naravnih materialov in umetnih mas kiparju nudijo širok spekter izbora materiala.

Znanja in spretnosti

Za opravljanje poklica je potrebno uspešno zaključiti univerzitetni program kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer kiparstvo. Z dokončanim programom se kipar usposobi za samostojno likovno udejstvovanje na področju kiparstva. Obvlada različne tehnike obdelave lesa, kamna, gline in umetnih mas. Kritično zna presoditi, kateri postopki obdelave materiala so primerni in kateri so materialu ali kiparju nevarni. Bistvene sestavine dela so: kiparjeva ustvarjalnost, ročne spretnosti in sposobnost oblikovanja materialov v skladu z zamišljeno podobo. Kiparstvo zahteva tudi določeno mero nadarjenosti, ki ni pogojena le z razvijanjem pridobljenih znanj in veščin, ter osebno nagnjenje k umetniškemu ustvarjanju.
Kipar je telesno močan, kar je pomembno predvsem kadar so kipi večjih dimenzij, in vzdržljiv, vztrajen, potrpežljiv in natančen. Ima mirne telesne gibe, predvsem rok in prstov, dober vid, otip in dober občutek za ravnotežje. Dobro zaznava prostor in predmete v prostoru, proporce človeškega in živalskega telesa in mimiko obraza. Ima razvite sposobnosti abstraktnega mišljenja in je sposoben fizične upodobitve lastnih idej. Pomembna lastnost kiparja je, da nima alergij na materiale in snovi, ki jih uporablja.
Svoj poklic opravlja na podlagi lastnega interesa in z željo po umetniškem ustvarjanju. Zanima ga svet, ki ga obkroža, kjer dobiva ideje za svoje kipe. Po naravi je raziskovalen in radoveden. Vedno na preži za čim novim- tako v smislu idej kot tudi možnih materialov, ki jih lahko uporabi pri izdelavi kipa. Seznanjen je s postopki obdelave različnih vrst materialov in spremlja razvoj novih materialov. Zna kritično oceniti rezultate svojega dela in je v primeru, da nekdo pri njem kip naroči, s svojimi izkušnjami pripravljen pomagati pri izbiri materiala in velikosti kipa.

Razmere za delo

Kipar dela v različno velikih prostorih, ki so lahko odprtega ali zaprtega tipa - odvisno od velikosti kipa, materiala in načina njegove obdelave. Največkrat ustvarja kipe v zasebnih prostorih, pogosto ob umetni razsvetljavi in umetni ventilaciji. Izpostavljen je različnim mehanskim dražljajem, zdravju škodljivim kemičnim sredstvom in morebitnim alergijam, ki jih lahko povzroči določen delovni material. Kiparjenje je največkrat delo enega umetnika, urnik dela pa je odvisen od umetnika oziroma delodajalca. V primeru, da je kip izdelan za znanega naročnika, se kipar drži vnaprej določenega časovnega roka izdelave kipa.
Kipar je seznanjen z nevarnostmi obdelave materiala in upošteva predpise o varnosti pri delu. Izogiba se delovni praksi, ki bi lahko škodila njegovemu zdravju. Običajno nosi zaščitno obleko, ki ga ščiti pred umazanijo in mehanskimi poškodbami. V primeru brušenja kovine ali klesanja kamna nosi zaščitna očala in zaščitne rokavice. Pri uporabi različnih naprav upošteva navodila za njihovo varno uporabo. S kemičnimi snovmi ravna v skladu z navodili za uporabo, ki jih predpiše proizvajalec.

Predvidena izobrazba

Za opravljanje poklica je potrebno uspešno zaključiti univerzitetni program kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje- smer kiparstvo.

Druge informacije

Zavod za kiparstvo, Križevniška ulica 2, 1000 Ljubljana

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Erjavčeva cesta 23, 1000 Ljubljana

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.

Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.