Opravila in naloge

• Režiser kostumografu preda scenarij, na osnovi katerega oblikuje kostume. Kostumograf mora najprej prebrati in analizirati scenarij. Ker se zgodba dogaja v določenem zgodovinskem obdobju, se seznani z oblačilno kulturo tistega obdobja. Ob tem dobi ideje o tem, kako naj bi kostumi izgledali. Kostumograf mora biti tudi prisoten na vajah igralcev, da vidi, kako so le-ti oblikovali posamezne vloge. Šele na osnovi pridobljenih podatkov, scenarija, oblačilne kulture izbranega obdobja in vloge igralcev razmisli o obliki in vrsti kostumov in jih skicira. Skice kostumov nato pregleda in analizira skupaj z režiserjem. Ko se le-ta strinja z idejami in skicami kostumografa, se prične izmera igralcev, nabava materiala (metražno blago), vseh dodatkov (klobukov, čevljev, nakita) in krojenje ter šivanje kostumov.
• Kostume lahko sešije v celoti kostumograf sam, lahko pa sodeluje s šiviljami in krojači in jim da natančna navodila o delu. Navadno imajo igralci možnost, da kostume trikrat pomerijo, preden so dokončno narejeni. Med postopkom priprave kostumov prihaja do prenavljanja kostumov zaradi sprememb v scenariju ali zaradi želja igralcev. Zato mora biti kostumograf prisoten na več vajah, sledi spremembam v konceptu predstave ter upošteva, kolikor je le možno, želje celotne ekipe. Redko se zgodi, da bi bilo potrebno vse kostume za predstavo v določenem trenutku zavreči in začeti znova. Kostumograf v gledališču s kostumi dela le do premiere. Ker so kostumi navadno plod kostumografove domišljije, lahko zaradi napačnega vzdrževanja pride do razpada kostuma ali pa do njegove obrabe.
• Kostumograf mora občasno svoje kostume obnoviti. Ker do obrabe pride šele po nekaj letih, je pogosto problem s pridobivanjem materialov, iz katerih je kostum narejen, tako da se mora znajti in materiale zamenjati s podobnimi. Kostumograf tako pripravlja tudi predelane gledališke, operne in filmske kostume, obleke-objekte, svečana oblačila in modne dodatke. Kostumograf skupaj s scenografom skrbi za zunanjo podobo filmske ali gledališke uprizoritve.

Kostumograf dela v različnih gledališčih, tako komercialnih kot tudi nekomercialnih (lutkovno gledališče), sodeluje pa tudi pri različnih predstavah, sprevodih ipd., ki jih pripravljajo posamezna lokalna društva, npr. Škofjeloški pasijon. Sodeluje tudi pri kostumih za igralce na filmu, v televizijskih nanizankah in nadaljevankah.
Kostumograf uporablja pripomočke, s katerimi nariše oblačila, papir, barvice, svinčnike, čopiče in slikarski pribor. Potrebuje enake pripomočke, kakor jih uporablja krojač in šivilja: metražno blago in pozamenterijo, zadrge in gumbe. Uporablja tudi različne modne dodatke, na primer torbice, čevlje, nakit in pokrivala. Včasih potrebuje tudi lasulje. Kostumograf ima zagotovljen proračun za pripravo kostumov, iz katerega lahko plača izbrano blago in pripomočke. V ta namen potrebuje različne naročilnice, dobavnice, blagajniške izpiske ter transakcijske podatke od ustanove, za katero dela. Potrebuje tudi zvezek oziroma blok, v katerega si zapisuje pripombe in popravke glede kostumov ter pomembnejše naslove in naročila.
Kostumograf je oseba, ki na osnovi gledališkega ali filmskega scenarija pripravi kostume za igralce, statiste in vse nastopajoče v gledališki ali filmski uprizoritvi. Poleg tega skupaj s scenografom poskrbi za zunanjo podobo gledališke predstave ali filmske uprizoritve.

Znanja in spretnosti

Kostumograf pozna osnove krojenja, ročnega in strojnega šivanja , zna tudi risati. Dobro je, če pozna osnove tkanja, pletenja in tiska na blago. Dobro pozna materiale in njihove lastnosti ter ve, kako se jih vzdržuje. Obleke in odrski kostumi so lahko razkošni, veličastni pa tudi skromni in vsakdanji. Kakorkoli se loti kostuma, mora opazovalcu biti razvidna njegova celovitost, sestavljena iz kombinacij sestavnih delov, barvnih sozvočij in prelivanj. Kostumograf pozna načela kostumografije, zgodovino oblačenja in oblačilno kulturo v posameznih obdobjih. Nujna so tudi znanja umetnostne zgodovine in zgodovine ter slikarstva in kiparstva. Kostumograf naj bi imel široko znanje o vseh zgodovinskih obdobjih. Zna najti informacije o načinu življenja tudi v drugih vedah, ki se ukvarjajo z življenjem človeka, kot je npr. etnologija. Ker ima običajno določen proračun za kostumografijo, mora znati načrtovati stroške in porabo, pozna tudi osnove ekonomije. Poznati mora trgovine, tiskarje, proizvajalce oblačil in modnih dodatkov, tako da ve, kje nakupiti potrebni material.
Kostumograf ne sme imeti alergij na perje in materiale, ki jih pri delu uporablja. Tudi tisti, ki imajo težave s koncentracijo, bi poklic težko opravljali. Potreben je še oster vid in mirne roke.
Kostumograf mora biti komunikativen, saj ima pri svojem delu stik z različnimi ljudmi. Sodeluje z režiserji, igralci, šiviljami, krojači, maskerji in vizažisti ter scenografi. Poleg tega komunicira tudi s trgovci, tiskarji, klobučarji in dobavitelji materialov. Na dan gledališke premiere se o vzdrževanju kostumov pogovori z garderoberko in s svojim asistentom. Ker sodeluje z različnimi ljudmi, mora biti tudi prilagodljiv in odločen ter sposoben delati v timu. Njegovo delo nenehno ocenjujejo in tudi kritizirajo zato se mora znati postaviti zase in ne sme pustiti, da bi ga kritika preveč prizadela. Tako naj bi se znal soočiti s stresnimi situacijami. Kostumograf potrebuje veliko mero domišljije, iznajdljivosti, ustvarjalnosti in vedoželjnosti.

Razmere za delo

Delo kostumografa je zelo dinamično in poteka tako na terenu, kjer npr. raziskuje v knjižnici glede oblačil v posameznem zgodovinskem obdobju, obiskuje trgovine z modnimi dodatki, kot na izbranem prizorišču v gledališču in na filmu. Delo zaradi načina ustvarjanja predstav in filmskih uprizoritev nikoli ni redno oziroma ni vezano na 40-urni delavnik. Je občasno in vezano na avtorsko pogodbo. Ker delo ni redno, kostumograf težko načrtuje dopust, najtežje pa je v času bolezni, saj mora biti delo opravljeno ne glede na njegovo zdravstveno stanje. Če ne gre drugače, je treba znati delo drugače organizirati oziroma ga predati drugemu.
Pri pripravi kostumov so možne vreznine in vbodi s šivanko, vendar se ob natančnem delu in izurjenosti to dogodi le redko.

Predvidena izobrazba

V Sloveniji kostumografi priporočajo izobraževanje za pridobitev naziva modni oblikovalec, saj je paleta znanj, ki jih dobi modni oblikovalec, ustrezna za delo v kostumografiji. V Sloveniji so kostumografi večinoma samouki, ki so se poklica priučili. Izobrazbo modni oblikovalec lahko pridobi na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo ter na Naravoslovno-tehniški fakulteti.

Druge informacije

Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, smer modno oblikovanje. Gosposka 18, 1000 Ljubljana

Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana

Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.

Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.