Opravila in naloge
- Akademski restavrator načrtuje, organizira in izvaja konservatorska in restavratorska dela na predmetih likovne dediščine.
- Skrbi za njihovo pravilno hrambo, nego in vzdrževanje, medtem ko so na poti iz enega v drug kraj, in loči neobdelane predmete od obdelanih.
- Kiparska dela so: kamnita plastika, kamnita polihromirana ali poslikana plastika, lesena plastika, lesena polihromirana plastika, arhitekturna plastika, tudi zahtevna štukatura, kovinska plastika, keramična plastika in plastika v drugih materialih.
- Slikarska dela so: stenske slike, freske, mozaiki, sgrafiti, vitraži, slike na platnu, slike na lesu in slike na drugih materialih.
- Restavrator zbere o predmetu obdelave splošne podatke, podatke o okolju predmeta in ugotovi stanje predmeta. Sam in ob pomoči drugih opravi raziskave in analize predmeta ter ugotovi spremembe na predmetu, ki jih je zapustil čas.
- Pripravi program postopkov za odpravo negativnega stanja. Izdela kalkulacijo stroškov za celosten poseg na predmetu. Izvede postopke, ki jih med delom lahko dopolni ali spremeni.
- Vse faze dela in postopke po potrebi dokumentira in izdela poročilo o opravljenem posegu na predmetu.
- Glede na uspešnost in izkušnje se vključuje tudi v vzgojo in izobraževanje ter usposabljanje mlajših strokovnih delavcev, nudi strokovno pomoč, pripravlja strokovne članke za objave ali za strokovne posvete.
- Ob restavratorjih za predmete likovne dediščine poznamo še konservatorje-restavratorje za arhivsko in knjižno gradivo, papir, pergament, usnje in tkanine ter konservatorje restavratorje za muzejske, kovinske, keramične, steklene, usnjene, lesene in tekstilne predmete. Sorodno je delo na stavbni dediščini.
Akademski restavrator dela v zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, v muzeju in galeriji, v konservatorsko restavratorski ustanovi ali v statusu samostojnega ustvarjalca v kulturi. Akademski restavrator za predmete likovne dediščine ne more delati na predmetih arhivsko-knjižnega in muzejskega gradiva, kateri niso opredeljeni kot slikarska in kiparska dela. Lahko se omeji le na del predmetov likovne dediščine.
Za delo potrebuje ustrezne delovne prostore, delovne pripomočke in literaturo. Osnovni delovni prostori so ločeni za groba in za finejša opravila. Ločen je prostor za izdelavo dokumentacije in prostori, depoji za predmete, ki niso v obdelavi. Prostori so opremljeni z varnostnimi sistemi proti vlomu in požaru. Temeljna delovna oprema so: delovne mize in pulti, posebne delovne mize in naprave za specialne postopke, t.i. dublirne in kiparske mize, ročno orodje s posebnim pogonom na elektriko ali komprimirani zrak, skalpeli, dleta, čopiči, specialna orodja za pozlato in naprave, kot so mikroskopi in računalniki. Na voljo ima izjemno širok izbor naravnih in umetnih materialov. Izbor delovnih pripomočkov in materialov se nenehno dopolnjuje ali spreminja glede na razvoj stroke in uvajanje novih metod dela in postopkov. Restavrator uporablja obrazce za vodenje dokumentacije, izdelavo poročil in pisnih potrdil. V nastajanju ali v uporabi so posebni restavratorski računalniški programi. Strokovna literatura se skladno z razvojem stroke nenehno dopolnjuje.
Praviloma restavrator opravlja storitve na predmetih obravnave. Izjemoma lahko naredi izdelek, kot so na primer kopije ali odlitki ogroženih originalnih predmetov likovne dediščine. Osnovna storitev je restavriranje predmetov. Ob tem pa kot storitev opravlja tudi posebne raziskave in izvedenska mnenja. Pripravlja prispevke za objave in nastope na posvetih, sodeluje pri vzgoji, usposabljanju drugih in v strokovnih komisijah. O svojih storitvah in izdelkih piše delovna poročila ter naročniku storitve ali izdelka svetuje o negi in vzdrževanju obdelanega predmeta.
Znanja in spretnosti
Imeti mora visoko strokovno izobrazbo, ki jo pridobi na Oddelku za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. To je univerzitetni študijski program, ki ga lahko nadgradi z dveletnim podiplomskim študijem. Restavrator za likovno dediščino med študijem pridobi nujna znanja s področja varstva kulturne dediščine, konservatorsko-restavratorske metodologije, zgodovine umetnosti, tehnologije materialov, fotografije v restavratorstvu, empiričnih aspektov ter kemijskih in fizikalnih metod v restavratorstvu, muzeologije, kopistike in angleškega jezika. Spoznati mora tudi likovno anatomijo, prostorske zasnove, risanje, slikanje, modeliranje ter slikarsko in kiparsko tehnologijo.
Osnovna strokovna znanja daje študij restavriranja štafelajnih slik, kamnite plastike, lesene plastike, štukature, mozaika in sgrafita ter stenskih slik in dokumentiranja. Morda bo program dopolnjen še s študijem restavriranja predmetov, ki ne sodijo na področje likovne dediščine, kot sta keramika in papir. Za delo so potrebne določene veščine ter spretnosti pri delu z orodji in napravami. Nekatera dela so zaradi povečanih obremenitev manj primerna za ženske ter v celoti ali delno neprimerna za večino invalidov. Skoraj neizogiben je vozniški izpit, zlasti pri delu na terenu.
Delo akademskega konservatorja- restavratorja za predmete likovne dediščine zahteva ob normalni psihofizični kondiciji še sposobnost za delo na višini, popolno razločevanje barv ter neobčutljivost za širok spekter alergenov. Dober vid je prednost. Delo se pogosto opravlja v prisilnih držah. Na dve leti se opravlja zdravniški pregled s posebnim poudarkom na sposobnosti dela na višini, na morebitnih posledicah dela s topili in drugimi agresivnimi in za zdravje škodljivimi sredstvi ter na zmogljivosti pljuč.
Restavrator za predmete likovne dediščine mora biti natančen, psihično stabilen, odgovoren, vztrajen, ustvarjalen in sposoben, komunikativen organizator skupinskega dela in vzgojitelj. Imeti mora razvit čut za likovno izražanje, za prostorsko dojemanje, veselje do raziskovalnega in razvojnega dela, zmožnost hitrih presoj in pravilnih odločitev. Pošten je do predmeta obdelave, ki je kulturna vrednota in dragocenost, in do naročnika storitve, ki mu zaupa dragocenost.
Razmere za delo
Akademski slikar za predmete likovne dediščine opravlja delo glede na svojo ožjo usmeritev v restavratorskem ateljeju ali na objektih zunaj ateljeja, tudi zunaj sedeža zaposlitve. Delo opravlja v različnih položajih: sede, stoje, kleče in leže. Delo opravlja pri tleh ali na višini, na prepihu, v vlažnih in hladnih prostorih, redkeje v vročini ali mrazu in hrupu. Pri delu uporablja pogosto različna topila, redčila in druga hlapljiva sredstva, ki kvarno vplivajo tako na trenutno počutje kot na zdravje. Določena dela potekajo tudi v prašnem okolju. Zlasti pri delu na večjih slikah in na kipih se srečuje s prenašanjem ali prestavljanjem težjih bremen.
V nekaterih primerih dela v skupini, ki jo lahko tudi vodi. Organizira terensko delo, kjer skrbi za organizacijo prenočišča in prehrane. Sodelavce na terenu tudi prevaža na delo in z dela. Delo je eno-izmensko, v izjemnih primerih pa se zaradi tehnologije dela delavnik lahko podaljša. Ker mora za vsak poseg podati poročilo o delu, pogosto sam fotografira in izdeluje grafično dokumentacijo. Udeležuje se posvetov, seminarjev in drugih oblik strokovnega dela, kjer tudi aktivno sodeluje s prispevki in pri debatah. To pa pomeni dodatne psihične obremenitve.
Restavrator je pogosto izpostavljen nevarnostim, ki jih povzročajo mikroklimatske razmere in delo v nečistem ozračju, kjer so hlapi, prah in mikrobi. Pogosti so prisiljeni položaji telesa, manj pogosto telesni napori, obremenjen je vid in občasno delo poteka na višini. Včasih ga ogroža tudi nevarnost sevanja.
Predvidena izobrazba
Imeti mora univerzitetno izobrazbo, ki jo pridobi na Oddelku za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Druge informacije
ZVKDS Restavratorstvo , Poljanska 40, 1000 Ljubljana
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana
SPOT, Slovenska poslovna točka, Konservator- restavrator
Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.