Opravila in naloge
Zaradi širokega področja umetnostne zgodovine se zgodovinar specializira glede na področja in ustanove, kjer je zaposlen. Umetnostni zgodovinar, ki se zaposli v enotah Zavoda za naravno in kulturno dediščino, se ukvarja s preučevanjem, ohranjanjem in konzerviranjem spomenikov in stavb, ki so nacionalnega pomena. Njegovo delo vključuje izvedbo in nadzor celotnega konzerviranja in restavriranja pomembnih stavb in spomenikov. Naredi projektno dokumentacijo, ugotovi pomen te stavbe ali spomenika v širšem družbenem in zgodovinskem kontekstu ter naroči restavratorska dela. Obnovitvena dela zagovarja v svojih razpravah in pred strokovno in širšo javnostjo.
Umetnostni zgodovinar, ki se zaposli kot kustos v muzeju ali galeriji, se ukvarja s preučevanjem, ohranjanjem in zbiranjem premičnih umetnin, kot so likovna in kiparska dela. Njegovo delo vključuje zbiranje informacij o raznih umetninah določenega obdobja, kulture ali avtorjev, pripravljanje razstav, urejanje stalnih zbirk v muzejih in galerijah ter njihovo evidentiranje in dokumentiranje. Pred otvoritvijo razstave mora pripraviti še fotodokumentacijo, jo urediti ter izdelati katalog. Razstavo promovira in popularizira v širši javnosti. To stori s pisanjem člankov za časopise, revije, radio in televizijo in s pripravo publikacij za različne interesne skupine. Poskrbi, da obiskovalci, ki pridejo na razstavo v muzej ali galerijo, z nje odidejo zadovoljni in z novim znanjem.
Umetnostni zgodovinar v muzeju ali galeriji je tudi mentor študentom oziroma pripravnikom, ki se še izobražujejo za delo v muzeju ali galeriji. Pripravlja izobraževalne slikarske in kiparske delavnice za različne ciljne skupine, od vrtcev, osnovnih in srednjih šol do delavnic za umetnike. Pri tem skrbi tudi za promoviranje teh delavnic ter stalnih in občasnih zbirk in pripravi izobraževalne programe za oglede razstav za različne ciljne skupine. Tako rekoč naredi zgodbo, po kateri bo razstavo čim bolj zanimivo predstavil obiskovalcem. Umetnostni zgodovinar učitelj uči na srednji šoli in vodi učence na ekskurzije. Dodatno lahko dela kot turistični vodič za bolj specializirane ekskurzije in oglede. Dobrodošel je v lokalnih turističnih agencijah, ki skrbijo za vodene oglede mest.
Umetnostni zgodovinar v okviru svoje stroke proučuje likovna, kiparska, arhitekturna in spomeniška dela.
Umetnostni zgodovinar za delo uporablja računalnik. Poleg programov za urejanje besedil in statistično obdelavo podatkov muzeji uvajajo ali celo sami izdelujejo programe za upravljanje svojih zbirk. Koristno je poznati tudi programe za grafično oblikovanje. Oblikovanje katalogov zbirk zahteva tudi urejanje fotodokumentacije ter druge dokumentacije o umetninah. Kadar sodeluje pri konservatorstvu ali na delavnicah, ki jih pripravljajo muzeji in galerije za publiko, kot osebno opremo uporablja belo haljo, zaščitne rokavice in masko. Dokumenti, ki jih uporablja umetnostni zgodovinar, ki dela kot kustos v muzeju, so inventarna knjiga, spremni listi, evidenčni listi in grafikonski zapisi mikroklimatskih pogojev.
Izdelek umetnostnega zgodovinarja v muzeju ali galeriji je postavitev razstavne zbirke ter hranjenje, vzdrževanje in preučevanje umetnin. Ob tem umetnine evidentira, dokumentira s fotodokumentacijo in opisi. Pripravlja tudi kataloge umetnin v neki zbirki. Njegov izdelek so tudi strokovni članki in študije ali samostojne publikacije. Kolikor več ima prakse, izkušenj, znanja in zbranega gradiva, toliko večje so možnosti za samostojno in strokovno nastopanje in avtorsko ustvarjanje.
Znanja in spretnosti
Poleg izobrazbe na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani mora umetnostni zgodovinar obvladati čim več tujih jezikov. Dobro mora poznati izbrane računalniške programe, naučiti se mora dobre organizacije in vodenja projektov. Poznati mora muzeologijo, konservatorstvo in restavratorstvo. Biti mora dober govornik. Dobro je, da je iznajdljiv, saj mora podajati svoje ugotovitve, analize in raziskovanja strokovni in širši javnosti. Delo zahteva veliko mero samostojnosti. Osebni interes, organizacija pridobivanja dodatnih spretnosti in izobrazbe ter iniciativnost pomembno vplivajo na njegovo delovno uspešnost.
Umetnostni zgodovinar, ki je zaposlen v muzeju ali galeriji kot kustos ter na zavodu za kulturno dediščino kot konservator, ima dobro fizično zmogljivost, saj je ob posameznih projektih potrebna navzočnost in koncentracija, ki traja dlje od predpisanega delovnega časa.
Umetnostnega zgodovinarja zanima svet umetnosti ter raziskovanje, v kakšnem okolju so določena dela nastajala in kako se uvrščajo v zgodovinsko družbeni kontekst. Postaviti se mora v vlogo obiskovalcev muzejev in galerij in turističnih obiskovalcev spomenikov. Izziv naj bi mu bil, kako čim bolj zanimivo prikazati umetnine širši publiki. Je vztrajen, komunikativen, iznajdljiv, natančen, skrben in odgovoren. Imeti mora dobre organizacijske sposobnosti in sposobnost sodelovanja v timu, saj je pri delu odvisen od sodelovanja s strokovnim in tehničnim osebjem v ustanovi, kjer je zaposlen. Za opravljanje poklica so pomembne lastnosti: sposobnost opazovanja, ustvarjalnega mišljenja, natančnega pomnjenja, analitičnih spretnosti in estetskega občutka.
Razmere za delo
Delo v muzeju in galeriji se prilagaja delovnemu času galerije ali muzeja. Pogosto dela ob računalniku in ob umetni svetlobi. Nadure in delo izven delovnega časa sta pogosta ob postavitvah in otvoritvah razstav ter pri premestitvah umetniških del. Delo je razgibano in dinamično. Umetnostni zgodovinar pogosto razmišlja o svojem delu tudi izven delovnega časa. Tako se ideje za razstave in kataloge iskrijo predvsem v sproščenem domačem okolju, na delovnem mestu pa umetnostni zgodovinar te ideje spravi v projekte in jih izpelje.
Umetnostni zgodovinar pri delu ni izpostavljen večjim nevarnostim. Ob postavljanju razstav in pri transportih predmetov je izpostavljen večjemu ali manjšemu fizičnem naporu zato naj bo v dobri fizični kondiciji. Ob konserviranju umetnin lahko pride v stik z raznimi kemičnimi snovmi in prahom, kar je težava, če ima alergijo ali astmo.
Predvidena izobrazba
Umetnostni zgodovinar pridobi znanje in izobrazbo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zaenkrat študij za umetnostne zgodovinarje poteka v Sloveniji le na Univerzi v Ljubljani. Po diplomi se usposabljanje in izobraževanje nadaljuje v ustanovah, kjer se umetnosti zgodovinar zaposli. Po enem letu pripravništva se praviloma opravlja strokovni izpit s področja, na katerem dela. Strokovne izpite ureja Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.
Z opravljenim strokovnim izpitom umetnostni zgodovinar pridobi začetni naziv, ki je glede na področje dela in izpita lahko kustos, konservator, konservator-restavrator, arhivist. Po tem pravilniku lahko umetnostni zgodovinar po določenem številu delovne dobe, glede na število razstav, ki jih pripravi, člankov, ki ji napiše, napreduje v višjega kustosa, konservatorja ali arhivista, nadalje v svetovalca za konservatorsko, muzeološko ali arhivsko dejavnost in končno v svetnika na svojem področju. Umetnostni zgodovinar se lahko nadalje izobražuje tudi na magistrskem in doktorskem študiju oziroma se specializira na določeno zgodovinsko obdobje, določene avtorje ali na likovne zvrsti.
Druge informacije
Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta, Novi trg 4, 1000 Ljubljana
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Metelkova ulica 6, 1000 Ljubljana
Slovensko muzejsko društvo, Linhartov trg 1, 4240 Radovljica
Skupnost muzejev Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana
Seznam in interaktivni vodič po muzejih in galerijah v Sloveniji
Informacije o državnih štipendijah najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Informacije o Zoisovih in kadrovskih štipendijah pa na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.
Europass portal je sklop spletnih pripomočkov in informacij, ki vam pomagajo pri načrtovanju vaše izobraževalne in/ali poklicne poti.