Reševanje problemov

Ta kompetenca se kaže kot učinkovito prepoznavanje, da problem obstaja, spretno in vztrajno zbiranje informacij, iskanje različnih možnih rešitev z uporabo analitičnega mišljenja, logike, izkušenj in posebnih metod reševanja problemov. Posameznik mora znati oceniti primernost in posledice posamezne rešitve, izbrati primerno rešitev, jo uresničiti in na koncu ovrednotiti.

Kompetenca reševanja problemov pride do izraza v situacijah, ko ni na voljo takojšnjega odgovora oziroma ustaljenega postopka reševanja. Kaže se lahko v situacijah, ko k reševanju problemov pristopate sami in v situacijah, ko delujete v timu.

Ta kompetenca je povezana tudi s kompetenco sprejemanja odločitev, saj vsebujeta podobne elemente oziroma kazalnike učinkovitega vedenja.
 

Primeri iz vsakdanjega življenja, kjer se kaže dobro razvita kompetenca reševanja problemov

• Odločili ste se za nakup avtomobila. Najprej zberete informacije o različnih znamkah in modelih in primerjate cene ter oblike kreditiranja. Ko ste že odločeni za nakup, pa v avtomobilski hiši ukinejo akcijo, ki je prej pomenila večji prihranek denarja. Tako predstavlja nakup večji strošek kot ste prvotno načrtovali, kar vas prisili, da ponovno razmišljate tudi o drugih, prej izločenih, izbirah.
• Po daljšem iskanju zaposlitve imate kar naenkrat dve ponudbi. Odločiti se morate, katero boste sprejeli. Gre za pomembno odločitev, pri kateri se ne da sešteti le pluse in minuse. Treba je upoštevati tudi težo posameznega pozitivnega oziroma negativnega vidika, zato se celotnemu procesu temeljito posvetite.

Primeri iz poklicev, kjer se kaže dobro razvita kompetenca reševanja problemov

• Cvetličarka ugotovi, da je povpraševanje po ikebanah za prihajajoči dan mrtvih večje, kot so pričakovali, zato ji zmanjkuje rož. Primorana se je obrniti na nove dobavitelje, ki imajo višje cene. Po eni strani to predstavlja nepredviden finančni strošek, po drugi strani ji je pomembno zadovoljstvo strank. Po presoji posledic posamezne izbire se odloči, da bo nabavila dodatne rože, vendar manj, kot je načrtovala. Obenem se odloči, da bo raje ponudila več manjših ikeban.
• Kriminalist raziskuje rop banke. Pridobiti mora čim več informacij s samega kraja kaznivega dejanja in od prič. Analizira informacije in dokaze ter na podlagi ugotovitev in logičnega razmišljanja izdela več možnih scenarijev in profil storilca. Odloči se za strategijo, kako pristopiti k obravnavi več osumljencev. Razmišlja tudi o posledicah posameznih pristopov, saj v določenem primeru lahko zaide tudi življenjsko nevarnost.
• Informatik išče vzroke za težave z računalnikom. Izločil je že več običajnih napak, vendar računalnik še vedno ne deluje. Pri reševanju nastalega problema se odloči za posvet s svojim kolegom. Skupaj iščeta rešitve, ocenjujeta verjetnost za posamezen razlog in nato preverjata posamezne ideje. Po uspešnem popravilu računalnika še naprej razmišlja o vzroku težave in končni rešitvi problema, zato da bi v prihodnje preprečil nastanek podobne težave.

Vprašanja, s katerimi delodajalec lahko preverja vaše kompetence reševanja problemov

• S katerimi pomembnimi problemi ste se soočili v preteklosti? Kako ste jih reševali?
• Na tem delovnem mestu je pogosto problem ... Kako bi se lotili konkretne naloge?
• Opišite problem, ki vam je povzročal veliko težav! Pojasnite, zakaj! Kaj ste storili?