Način izbora kandidatov

V selekcijskem procesu imajo pomembno vlogo prijave (Prijava na delovno mesto), življenjepisi (Življenjepis), razgovori (Med razgovorom), poleg naštetega pa še različni kadrovski vprašalniki in razna psihometrična testiranja.

Cilj selekcijskega postopka je primerjati zahteve delovnega mesta s ponudbo kandidatov. Odvisno od velikosti in potreb delodajalca lahko izvaja selekcijski postopek sam delodajalec, njegova kadrovska oseba ali zunanje agencije.

Kadrovski vprašalniki

Delodajalci velikokrat pošljejo kandidatom, ki jih povabijo na zaposlitveni razgovor, v izpolnitev tudi kadrovski vprašalnik. Kadrovski vprašalnik je treba že pred razgovorom vrniti delodajalcu ali pa ga morate prinesti s sabo na razgovor. Tako delodajalec že vnaprej dobi določene informacije o kandidatu za zaposlitev, ki jih potem med razgovorom preveri oziroma zaprosi za dodatno pojasnilo.

Kadrovski vprašalnik lahko vsebuje naslednje kategorije:

• osnovni podatki (ime, priimek, naslov, rojstni podatki, telefon, izobrazba, poklic ...);
• delovna zgodovina (organizacija, delovne naloge in zadolžitve, trajanje zaposlitve, plača, razlogi za menjavo službe);
• dodatno izobraževanje in usposabljanje;
• usposobljenost za delo z računalnikom;
• znanje tujih jezikov;
• dosedanji uspehi v karieri;
• bistvene prednosti kandidata;
• zdravstveno stanje in počutje;
• lastništvo oziroma solastništvo firm;
• izjava kandidata o resničnosti podatkov ...

Odvisno od delovnega mesta lahko kadrovski vprašalniki vsebujejo tudi vprašanja, ki preverjajo vaše znanje na določenem področju. V tem primeru vprašalnika ne dobite domov, ampak ga morate rešiti pri delodajalcu.

Psihometrična testiranja

Namen psihometričnega testiranja je ugotoviti skladnost kandidatovih lastnosti, sposobnosti in potencialov z zahtevami delovnega mesta ter dopolniti informacije in vtis, ki ga dobi delodajalec na zaposlitvenem razgovoru.

Psihometrično testiranje lahko vključuje testiranje:

• osebnostnih in karakternih lastnosti – usmerjenost k ljudem oz. zaprtost vase, čustvena stabilnost oz. nestabilnost, timsko delo oz. individualizem, vodstveni potenciali, samokontrola, komunikativnost, reševanje nesoglasij … Pogosto so vključene tudi trditve oziroma vprašanja, ki preverjajo, kako iskreni ste. Pomembno je, da res izhajate iz sebe in ne razmišljate, kakšen odgovor bi bil najsprejemljivejši za delodajalca;
• sposobnosti – inteligentnost, logično mišljenje, numerične sposobnosti, besedne sposobnosti … Veliko testov je časovno omejenih in zasnovanih tako, da ne morete rešiti vseh nalog. To je dobro vedeti, da vam to ne povzroča dodatnega stresa. Seveda je vaš cilj, da rešite čim več nalog in obenem pravilno;
• drugih značilnosti – spretnosti, veščine, kompetence, zmožnost koncentracije, natančnost, delo pod časovnim pritiskom, reševanje različnih problemov ...

Odločitev, katere psihometrične pripomočke uporabijo v selekcijskem postopku, je odvisna od zahtev delovnega mesta in področja zaposlitve.