Načrt aktivnosti in postavljanje ciljev

Cilj vam pove, kje hočete biti. Akcijski načrt pa predstavlja strategijo, kako boste do tja prišli. Postavite si primerne cilje in realne časovne okvire. Pomembno pa je tudi predvidevanje možnih ovir na poti do vašega cilja.

Iskanje zaposlitve zahteva veliko časa in truda. Do cilja – zaposlitve – boste lažje prišli, če boste načrtno pristopili k iskanju, si postavili prednosti, cilje in pripravili akcijski načrt. Akcijski načrt pomeni, da določite:

• kaj boste naredili,
• kako boste to naredili,
• do kdaj boste to naredili.

Na poti do želene zaposlitve si postavite manjše cilje in načrtujte aktivnosti za njihov doseg. Korak za korakom boste prišli do uspeha. Pomembno je, da napredujete k cilju in se znate aktivno odzvati, kadar je potrebno.
 

Postavitev ciljev

Postavite si primerne cilje
Vaši cilji naj bodo:

• Jasni, podrobni, specifični: na ta način boste zelo dobro vedeli, kaj želite doseči. Primer: »Naučil/a sem bom dobro nastopiti na zaposlitvenem razgovoru.« (preveč splošno) Bolje je: »Naučil/a se bom, kako ohranjati očesni stik in nadzorovati nenehno popravljanje očal.«
• Merljivi: določite količino nečesa, kar boste naredili. Na ta način boste lažje ugotovili, ali ste cilj dosegli. Primer: »Poiskal/a bom dodatne informacije o treh delodajalcih v enem tednu.«
• Dosegljivi: cilj naj bo takšen, da ga je mogoče doseči v določenem času. Ne postavite cilja previsoko in tudi ne prenizko.
• Realni: postavite cilj, ki ga želite doseči in ste ga tudi sposobni doseči. Vprašajte se, ali je cilj dosegljiv glede na vaše potrebe, okolje, razmere na trgu dela.
• Časovno opredeljeni: določite rok za dosego cilja. Aktivnosti brez roka boste hitro prestavili zaradi drugih dogodkov in želja. Tudi pri postavljanju rokov bodite realni in se vprašajte, kaj je možno narediti v določenem času.

Zavedajte se, da včasih idealna rešitev ni dosegljiva. Vaš cilj je doseči najboljšo rešitev z upoštevanjem vseh pomembnih okoliščin.

Ločite med kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji
Kratkoročni cilji so običajno predpogoj za doseganje dolgoročnih. Ločevanje med enimi in drugimi nam doseganje končnega cilja razdeli na manjše korake in celoten proces naredi bistveno bolj obvladljiv in realen. Predvsem doseganje dolgoročnih ciljev zahteva nekoliko več načrtovanja. Da boste lažje dosegli dolgoročne cilje, jih je nujno razdeliti na manjše kratkoročne cilje, ki predstavljajo korake na poti do končnega cilja. Manjši kratkoročni cilji skrbijo tudi za to, da vidite vmesne uspehe in ne obupate na poti do končnega cilja.

Ko ste si postavili primerne cilje, se lotite določanja korakov s katerimi jih boste dosegli.

Določite, kdaj in kako boste izvedli posamezne korake

Naštete aktivnosti razvrstite po časovnem zaporedju in vsaki aktivnosti določite čas začetka in čas konca. Pri postavljanju rokov bodite realni. Ne naložite si vsega naenkrat, hkrati pa poskušajte biti čim bolj učinkoviti in si za posamezne aktivnosti ne dopuščajte več časa, kot je res potrebnega.

Ne postavite si preveč aktivnosti naenkrat, saj se vam lahko zgodi, da boste preveč obremenjeni in boste dobili občutek, da ne pridete nikamor. To vam lahko vzame energijo in zmanjša motivacijo. Že vnaprej razmislite tudi, koliko časa potrebujete za izvedbo in kdaj je najbolje, da aktivnost opravite. Nekatere naloge zahtevajo več energije, truda in pozornosti kot druge.

Lahko si oblikujete svojo tabelo za akcijski načrt. Na primer, naredite tedenski urnik in za vsak dan vpišete aktivnosti, ki jih boste naredili. Spremljajte, koliko časa ste dnevno porabili za posamezne aktivnosti in tudi skupno v enem tednu.

Vsak dan in teden preverjajte, ali ste izpeljali posamezno aktivnost in dosegli vmesne cilje. Sproti si zapišite datume, kdaj ste posamezno aktivnost izvedli, kakšni so bili razlogi, da nečesa niste naredili, in ostale ugotovitve.

Redno dopolnjujte vaš akcijski načrt. Kasneje spremljajte svoj napredek in ugotovitve ob tem.

Predvidite možne ovire
Dobro je razmisliti o možnih ovirah in težavah ter si že vnaprej pripraviti plan B. Izdelava plana B vam odpre več možnosti in poti do cilja ter s tem daje občutek, da je končni cilj bolj dosegljiv. Predvidevanje možnih ovir bo vplivalo na vaš občutek zaupanja in povečalo raven pripravljenosti. Razmislite o možnih rešitvah in odzivih.

Vprašajte se:
• Kaj lahko vpliva na to, da cilja ne dosežem?
• Kakšne so možne ovire?
• Kako jih lahko premagam?
• Kakšno pomoč potrebujem? Kdo mi lahko pomaga?
• Kako ovire premagati ali jih zaobiti?
• Alternative, če ne dosežem prvotnega cilja?

Ovire so lahko:
• notranje, npr. se vam zdi, da ne bo nič obrodilo sadov, da sta upanje in trud zaman, da mora biti odločitev popolna in jo zato raje ne sprejmete, ipd. Takšne notranje ovire najpogosteje preprečujejo dosego cilja.
• zunanje, npr. nimate ustreznih financ, ljudje v vaši okolici vidijo vse negativno, vaše odločitve in vašega cilja ne odobravajo vam bližnje osebe, ipd.

Pozorni bodite na tiste ovire, ki so pod vašim nadzorom in lahko na njih vplivate. Ne izgubljajte energije za tiste, ki jih ne morete spremeniti. Slednje je potrebno znati sprejeti in iskati poti, ki vodijo mimo njih. Morebiti boste celo ugotovili, da obstaja način reševanja ovire, vendar pa časa in energije ni vredno v to vlagati . Razmislite, kako ste v preteklosti reševali razne težave in ovire. Kaj iz preteklih izkušenj, lahko uporabite sedaj.

Včasih je potrebno narediti korak nazaj, se nekoliko oddaljiti od situacije in si vzeti čas za druge stvari. Na ta način lahko postanejo stvari veliko bolj jasne, najdete več rešitev in težave so hitreje rešljive. Pazite le, da se to ne obrne v pasivnost!

Primer načrta aktivnosti

V tabeli je prikazan akcijski načrt 35-letne kandidatke, ki načrtuje pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije socialne oskrbovanke na domu: