Na sliki lahko vidimo, da obstaja več vrst sposobnosti, ki se delijo v več skupin.
Telesne sposobnosti delimo na statične in gibalne. K statičnim na primer spada telesna moč, ki je potrebna za težka fizična dela. Dobre gibalne telesne sposobnosti pa potrebujejo učitelji telovadbe, vojaki, zlatarji, …
Duševne sposobnosti delimo na čutno zaznavne in umske. Med čutno – zaznavne spada na primer hitrost reagiranja, ki je nepogrešljiva pri voznikih in tudi upravljavcih gradbenih strojev.
Inteligentnost je tista mentalna sposobnost, ki pride do izraza zlasti v aktivnostih, s katerimi pridobivamo nova znanja in veščine. Pomeni sposobnost znajti se v novih situacijah, pri reševanju novih in neznanih problemov, vendar takih, ki imajo eno samo optimalno rešitev. Ne smemo je zamenjati z znanjem in izobrazbo, več znanja ne pomeni višje inteligence. Inteligentnost ni edino, kar vpliva na učenje in dosežke. Ti so odvisni od tega, kaj hočete in kaj znate. (seizmolog, profesor kemije, programer)
Ustvarjalnost je sposobnost učinkovitega reševanja problemov na izviren način. Pomembna je pri poklicih, kjer je treba najti kreativne rešitve in nove poti, izumiti ali ustvariti nekaj drugačnega. Ustvarjalni ljudje so nosilci izboljšav pri vsakem delu, zato so tako cenjeni.
Specifične sposobnosti so pomembne za posamezne poklice. Inteligenca ni edina mentalna sposobnost, ampak so tudi na primer besedna sposobnost (besedno razumevanje, tekoč govor, besedni zaklad), numerična sposobnost, spomin, logično mišljenje, prostorska sposobnost, zaznavanje, …
Preverjanje sposobnosti
Premislite, v čem ste dobri in na katere sposobnosti to kaže. Lažje vam bo, če razmislite o svojih dosežkih pri šolanju, delu, hobijih in iz tega sklepate, katere so tiste vaše sposobnosti, ki vas še posebej odlikujejo. Ko boste kandidirali na delovno mesto, premislite, ali imate sposobnosti, ki so potrebne za nemoteno delo.
Za delodajalce so zanimive le tiste sposobnosti, ki pridejo do izraza pri delu, zato jih včasih preizkusijo s testi sposobnosti. Iz rezultatov skušajo sklepati, kakšni so vaši potenciali za opravljanje določenih delovnih nalog. Ker pa so te sposobnosti lahko neizkoriščene in se ne more točno vedeti, kako dobri boste pri opravljanju dela, se v selekcijskem procesu usmerja tudi na preverjanje kompetenc (Vprašalnik za samooceno kompetenc).
Tako kot je več vrst sposobnosti, je tudi več vrst testov.
- Pri testih sposobnosti je čas običajno omejen, rešitve nalog so bodisi pravilne ali nepravilne. Testi so sestavljeni tako, da se večina ljudi uvrsti nekje okrog sredine, bolj kot gremo k skrajnemu koncu, manj je uvrščenih posameznikov.
- Testi ustvarjalnosti navadno niso časovno omejeni in posamezna naloga nima ene same rešitve. Rešitve nimajo pravilnih in nepravilnih odgovorov, temveč bolj ali manj običajne. Bolj neobičajne so rešitve, večja je ustvarjalnost.
Kje se lahko testirate?
- Teste sposobnosti z namenom načrtovanja kariere uporabljajo psihologi na Zavodu RS za zaposlovanje, v šolah, zdravstvu, zasebnih agencijah za zaposlovanje, kadrovskih službah v podjetjih, Centru za psihodiagnostična sredstva itd.
- Tudi društvo Mensa občasno organizira testiranje s testi inteligentnosti.
Več o testih in testiranju lahko preberete na straneh Društva psihologov Slovenije in na straneh Centra za psihodiagnostična sredstva.