Vrste zaposlitvenih razgovorov
Vrsta in število zaposlitvenih razgovorov, ki jih morate opraviti za eno delovno mesto, je odvisna od velikosti in potreb delodajalca, od zahtev delovnega mesta in tudi števila prijavljenih iskalcev zaposlitve. Na zaposlitvenem razgovoru ste lahko sami z eno osebo, ki vodi razgovor, ali pa je prisotnih več predstavnikov delodajalca – odvisno od oblike razgovora.
Nekateri delodajalci na podlagi prijav naredijo ožji zbor in nato izvedejo le en zaposlitveni razgovor. Drugi se odločajo za več zaposlitvenih razgovorov zaporedoma in vsakič zmanjšajo izbor.
Klasični zaposlitveni razgovor
Delodajalec pridobiva odgovore na standardna vprašanja. (Link na: Možna vprašanja delodajalca). Ni nujno, da so postavljena vsa vprašanja, temveč samo tista, ki se izpraševalcu zdijo pomembna za določeno delovno mesto. Tudi kandidat ima možnost postaviti svoja vprašanja.
(Ne)strukturirani zaposlitveni razgovor
O strukturiranem zaposlitvenem razgovoru govorimo, kadar ima delodajalec vnaprej pripravljen niz vprašanj povsem povezan z delom. Vprašanja se lahko nanašajo na opis vedenja, preteklih izkušenj in na vprašanja, ki se osredotočajo na to, kako bi kandidat obvladal neki položaj. Vsem kandidatom se postavijo enaka vprašanja.
Polstrukturiran in nestrukturiran zaposlitveni razgovor sta bolj fleksibilna. Spraševalec sproti postavlja vprašanja kandidatu v obliki prostega pogovora in jih po potrebi širi s podvprašanji. Ne dobijo vsi kandidati istih vprašanj, zato pridobljene informacije niso primerljive.
Situacijski zaposlitveni razgovor
Znotraj situacijskega zaposlitvenega razgovora se kandidat ali več kandidatov sreča z določeno situacijo, problemom, ki ga mora/jo razrešiti. Situacije so običajno zelo povezane z dejanskim delovnim okoljem oziroma nalogami. Če je prisotnih več kandidatov, se opazuje tudi skupinska dinamika: kakšni so odnosi, kdo prevzame vodstveno vlogo, kakšna je njihova komunikacija, soočanje stališč, argumentiranje, skupinsko delo ali individualno reševanje ...
Kompetenčni zaposlitveni razgovor
Poudarek je na ugotavljanju kompetenc za določeno delovno mesto. Cilj delodajalcev je, da dobijo kandidate, ki imajo ustrezne kompetence, kar pomeni, da imajo določene lastnosti, znanja, zanimanja, veščine, ki jih dejansko uporabijo za uspešno opravljanje neke naloge.
Vprašanja so naravnana na situacijo, na opis uspešno opravljene naloge, npr.: »Dobro se razumem s strankami.« Vprašanje, ki sledi: »Opišite mi situacijo, ko ste se srečali z zelo zahtevno stranko.«
Poleg vprašanj ste lahko soočeni z realno situacijo, kjer morate opraviti neko nalogo in tako prikazati vaše kompetence. Na primer, navajate, da dobro poznate Microsoft Word. Delodajalec nato reče: »No, dobro. Tukaj imam napisan dokument. Oblikujte ga tako, da ...« Seveda so lahko naloge za preverjanje kompetenc še zahtevnejše od omenjene.
Stresni zaposlitveni razgovor
Nekateri delodajalci se odločajo, da namerno povzročijo situacije, ki povečujejo stres, zato da vidijo, kako kandidat ravna in se odziva v takih okoliščinah. Namen takšne vrste zaposlitvenega razgovora je oceniti vaše vedenje in zrelost v posebno težkih situacijah in pod pritiskom. Ta vrsta razgovora se uporablja še posebej takrat, ko je pomembna zahteva delovnega mesta ustrezno reagiranje na stres, sporne in problemske situacije.